Andrzej Stasiuk: Prevoz

+ + + + +

Za bralce, ki bi radi razumeli, kaj je vojna.

Roman enega vodilnih poljskih literatov je postavljen v junij 1941 v vzhodno Poljsko, na rečno mejo, ki ločuje deželo pod nemško okupacijo od sovjetske; trenutek tik pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo. Osrednja figura je brodar, ki za denar na skrivaj prevaža z brega na breg. Toda tu nastopi presenečenje: ko poljski begunci ponoči trkajo na okna po zaselkih rojakov, jih pričakajo nezaupanje, sovraštvo in vile. Nič ni v redu pričakovanega – po vasicah živijo pritepenci, ki se z nemškimi vojaki korektno razumejo. Razcapani poljski vojaki brez uniform se skrivajo po gozdovih in mrcvarijo tavajoče Žide. Vladajo lakota, smrad, bolhe in strah pred smrtjo. Na drugi strani reke so Rusi in NKVD, ki oskrunja cerkve in pleni trgovce. Eden se jim izmakne, ko se zateče na britof, kjer zleze v sveži grob k mrliču; vojaški psi ga ne zavohajo, vonj mrtveca je močnejši od njegovega. No, tod vlada bizarna trgovina: brodarja zasačijo Nemci, a ima alibi – ujeto ribo – in potem ostriža zamenja za zavojček cigaret. Vaščanka gre s Fritzem, ta se oddolži z daljnogledom. Mladi in razcapani Žid, ki je bil nekoč gospod, tekoče govori francosko in angleško, a vidi, da je tudi tu zgrešil – prav bi mu prišli nemščina in ruščina, reši pa ga poželjiv pogled na zeliščarko. Vmes padajo trupla; za napačno gesto pritepenec konča z odprtimi črevi. Ni ključa, po katerem bi ločil zaveznika od sovražnika. Tudi narodnost in vera ne delujeta, zdaj morijo Ukrajinci, zdaj Rusi, zdaj Germani, vseskozi Poljaki. Žid preživi le, če je neviden. Plemenita ideja osvobodilnega boja proti zavojevalcu ne zaživi, saj ni več jasno, od kod prihaja zlo.

Protivojni roman in extremis.