Spomenik v obliki črke »Ć«

Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.

Status, torej povrnjeno stalno prebivališče, državljanstvo ali vsaj začasno prebivališče je uspelo urediti 12.492 izbrisanim, manj kot polovici. Odškodnino je prejelo 5777 izbrisanih, le vsak peti. Odškodnine so bile žaljivo nizke, 50 evrov za mesec trajanja izbrisa. Kot da bi bilo s tem denarjem mogoče preživeti mesec. Tako je zato, ker so se vse vlade doslej, ne glede na politični predznak, poprave krivic lotevale v najboljšem primeru skrajno neiskreno. Za ta namen se je sprejemala izključujoča, restriktivna zakonodaja, namesto da bi bila vključujoča in bi možnost poprave krivic pošteno ponudila vsem izbrisanim.

Danes, po 31 letih, smo tudi iz ust najvišjih predstavnikov države slišali, da bi bilo pošteno, če se to vprašanje z novo zakonodajo reši dostojno in za vselej. O tem govori predsednica republike Nataša Pirc Musar, še odločneje predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čas bo pokazal, kako uspešni bosta v svoji nameri. K temu, naj se možnost povrnitve statusa ponudi tudi tistim, ki so bili iz poprave krivic izključeni, in k zvišanju odškodnine na dostojno raven že od decembra lani s posebno peticijo vlado in državni zbor pozivata Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut.

Medtem je bila v opomin na Gallusovem nabrežju v Ljubljani ponovno postavljena razstava 31 let sramote, ki je luč sveta ugledala lani ob tem času, na 30. obletnico sramote. Gre za projekt, ki je nastal v sodelovanju Amnesty International Slovenije in Mladininega fotografa Boruta Krajnca in prikazuje portrete in usode nekaj deset izbrisanih, od katerih sta v preteklem letu dva že preminila. Razstava bo na ogled do 17. aprila.

V atriju ljubljanske mestne hiše pa so medtem odprli razstavo idejnih rešitev za spominsko znamenje izbrisanim, ki bo postavljeno v Parku izbrisanih. Ta bo prostor dobil pred prenovljenim Centrom Rog. Strokovna komisija je prvo nagrado podelila Vuku Ćosiću, Aleksandru Vujoviću in Ireni Woelle, ki so zasnovali spomenik v obliki črke »Ć«, ki je slovenska abeceda ne pozna. Po njihovi razlagi spominsko znamenje »simbolno vrača izgnani črkovni znak in s tem kaže, da želi Ljubljana biti prestolnica solidarnosti in sožitja«. Razstava bo na ogled do 8. marca, spomenik pa naj bi stal v novem javnem parku, ki bo na mestu nekdanjega dvorišča tovarne Rog. Novi javni park bo nosil ime Park izbrisanih.