Vrt kot orgija

Olja Grubić, vizualna in performativna umetnica, ki se je let 1990 rodila v Pulju, živi in ustvarja pa v Ljubljani, je v Galeriji Škuc pripravila pregledno razstavo Sobivanje, ki pod isto streho združuje plodove različnih poglavij njene ustvarjalne poti, likovne in performativne. Kot pravi kurator razstave Jernej Škof, ki z umetnico sodeluje tudi sicer, denimo pri projektu Kabaret Tiffany, sta »likovno izražanje in performans v njenem delu tesno povezana, pravzaprav neločljiva svetova«.

Tako so lahko tisti, ki so si razstavo ogledali v sredo, na mednarodni dan žensk, spremljali tudi umetničin performans Ikebana, v katerem, kot pojasnjuje sama, »ob tiktakanju biološke ure ustvarja mednožno tihožitje«. Šopek cvetlic, ki ga razgali iz svojega mednožja, je na koncu performansa zalučala med občinstvo, kot bi bila nevesta na poročnem slavju. Če na porokah velja, da je tisti, ki ujame šopek, naslednji na vrsti za zakonski stan, kaj je torej dobil srečnež, ki je ujel umetničino mednožno ikebano? »To je stvar interpretacije,« pravi Olja Grubić. In v smehu nadaljuje: »Če ne drugega, ima nekaj lepega za na mizo.« Degustacijske porcije umetničinih performativnih akcij bodo deležni tudi obiskovalci razstave, ki so sredino Ikebano zamudili, saj galerijo krasijo arhivski posnetki izbranih performansov, s katerimi je prah dvigovala zadnja leta. Predstavljen je denimo umetničin ponavljajoči se performans Golo življenje, v katerem članice kolektiva Via Negativa ob mednožju ribajo razno zelenjavo faličnih oblik, »pri čemer hkrati simbolno udejanjajo drkanje in gospodinjsko opravilo«.

Na razstavi predvajajo tudi arhivski posnetek performansa Rodovitna prst, ki je bil pod taktirko Olje Grubić lani izveden v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, vrti pa se okoli iskanja vzporednic med izkoriščanjem ženske v patriarhatu in izkoriščanjem narave v poznem kapitalizmu.

To je ponavljajoča se tema, h kateri se Olja Grubić nenehno vrača, saj njeno umetniško delovanje enakovredno napajajo feministični boji in okoljske skrbi. Poetične risbe, ki jih je ustvarila posebej za to razstavo, prikazujejo rastline, ki se razraščajo iz ženskih spolnih organov. Črno-bele risbe človeškega telesa so povečane do monumentalne velikosti, »saj imamo ljudje trenutno veliko večji vpliv na naravo, kot ga ima narava na nas«, pojasnjuje umetnica. »Elementi rastlinja pa so detajlni in barvni, saj je narava tista, ki bi se ji morali posvetiti, namesto da nenehno razmišljamo zgolj o sebi.« Jernej Škof še dodaja, da serija risb predstavlja »vpetost ženske v družbo in naravo, pravzaprav na neki način vizualizira odnos, ki ga je človeštvo vzpostavilo do svoje boljše polovice«.

Omeniti je treba tudi umetničin premislek, ki se naslanja na ugotovitve modnega oblikovalca in gverilskega vrtnarja Rona Finleyja: »Vrt je kot velika orgija.« Nazorne ilustracije spolnih udov potemtakem niso nič kaj bolj erotične kot risbe rastlinja, ki poleg druščine nagcev krasijo stene galerije.

Naj gre za izčiščene, minimalistične risbe človeškega telesa, za skorajda hiperrealistično detajlne ilustracije rastlin, ki poganjajo iz ženskega mednožja, ali pa za razne performativne dogodivščine – umetnica pravi, da je rdeča nit vseh njenih del golo telo. »Če bi se dobro počutili v svojem telesu, se nam ne bi bilo treba toliko zatekati k potrošništvu, religiji ali ideologijam, ki narekujejo hierarhijo naših vrednot,« je prepričana.

A bistvo njenega dela še zdaleč ni le opozarjanje na družbeni strah pred goloto. To je pravzaprav le ena od razsežnosti njenega večplastnega opusa, ki ga te dni predstavlja v Škucu. Olja Grubić se v prvi vrsti ukvarja z »vzpostavljanjem prostora svobode«. To je prostor svobode »za pripadnike skupnosti LGBTQ+, za ženske, pravzaprav za vse,« pravi. »Bistvo vseh mojih umetniških premislekov je kritika izkoriščanja vsega, kar je mogoče izkoristiti.« Prepričana je, da je teženje k nenehnemu napredku temeljna vrednota sodobne družbe. »Posledična hiperprodukcija nepomembnih proizvodov pa vodi v izkoriščanje in uničevanje planeta,« dodaja.

Sprašuje se tudi, koliko dejansko štejejo prevladujoče vrednote, kot sta denar in slava. Sama je prepričana, da je veliko več vredno, da dihamo čist zrak in pijemo čisto vodo, ne pa da živimo v svetu, ki je vsega tega oropan.

Razstava:
Olja Grubić: Sobivanje
Kje: Galerija Škuc, Ljubljana
Kdaj: do 23. marca 2023