Jure Godler: Doktor Nobody

Založba Primus (zbirka Avtorji), Brežice, 2022, 302 str., 25 €

+ + +

Maščevanje mojstra preobrazb

Jure Godler (rojen leta 1984) je že pred najnovejšim romanom Doktor Nobody spisal dve parodiji na Jamesa Bonda in bondiade obče; junak teh knjig Spencer S. Spencer je namreč računalniški kot da ekspert za kibernetsko podporo butastih vohunskih akcij, ki potem bolj ko ne spodletijo. Tokratni roman uvede napaka v slabo premišljeni akciji, s katero poskuša britanska obveščevalna služba MI6 izk oristiti krizo s čečenskimi ugrabitelji v ruskem gledališču, zato pošlje mojstra mimikrije in maskiranja lastnoročno in v mesu v središče ruske tajne službe, da bi na ključek naložil imena ruskih vohunov širom po svetu. Zalomi se pri spremembi kode za identifikacijo, ki je SS Spencer ne pogrunta pravočasno, njegov kolega pa zagrezne v sovražnem brlogu. Morda mrtev, si mislijo tudi na procesu ob razpustu MI6 zaradi slabih rezultatov in prepredenosti s korupcijo, ki ga priredijo našemu štorastemu vohunu, vendar se potem izkaže, da je ujeti še kako živ. Ter maščevalen v sto spremembah videza in pri tem še prvovrsten maliciozni um.

Godler se vleče na bondiado, ob pisanju čez žanr in smešenju tega zadeva še bolj kot v izvirniku – in celo bolj kot v ekranizacijah – pridobiva vrtoglavost in neverjetnost. SS Spencer je namreč štor, ki je vpleten v marsikaj, mimo lastne krivde. V romanu Doktor Nobody ga recimo pošljejo v krško nuklearko, tik preden se kani staliti sredica, saj se na zaslonih pojavlja njegova animirana podoba, očitno ga s tem poskušajo namočiti. Iz rok organov pregona ga ugrabijo novopečeni prijatelji, nekakšni vohuni zasebniki, ki vskočijo namesto tajne službe in delujejo kot iz Alana Forda, če je že Godlerjev SS Spencer nekje med Rowanom Atkinsonom in njegovim Johnnyjem Englishem ter komedijami o preiskovalnih in drugih nerodah in butcih.

Žanru primerno se SS Spencer znajde v različnih nemogočih položajih. Dima, streljanja, akcije, helikopterjev in divjanja z navitim mini avtomobilčkom ne manjka, se pa stvari tudi podvajajo; ne zadošča, da ga izpostavijo obtožbam o sesutju varnostnih sistemov nuklearke, naprtiti mu poskušajo še atentat na ruskega ministra na obisku v Angliji, zraven še ubiti in likvidirati njegove najbližje; tudi zapitega slovenskega operativca Novaka, doma iz Krškega, ki se je po preteklih Godlerjevih epizodah v ruskih diplomatskih krogih do konca zapil.

Vendar Godler žanr tudi nekoliko oplemeniti, saj si vmes dodobra privošči lokalce; med prežečo katastrofo v Jedrski elektrarni Krško recimo do bridkega konca tehniki in varnostniki komentirajo in se prepirajo, kdo bo zmagal v resničnostnem šovu, in opravljajo nastopajočo sosedo, ki je menda iz razvpite družine. Vmes je nekaj prav patetičnih sloves od življenja v brezizhodnih položajih, ki se skoraj čudežno rešijo, in ravno s kopičenjem teh, z neprestanim padanjem iz enega v drugega, gradi to pisanje svojo dinamiko, ki je divja, kot bi nafriziral žanrski izvirnik, parodična plat in smešenje pa pri tem nekoliko zaostajata.