Capital Crew / Glasbena skupina, ki nalezljivo spevne trap bangerje ustvarja kot po tekočem traku

»Včasih so mi govoril, da nimam dost ambiciji, zdej mi pravjo, da hočem preveč,« v enem od svojih novejših komadov z značilno nežnim glasom, obogatenim s konjskim odmerkom autotuna, zapoje Bine Kramar alias N3, frontman mlade trap skupine Capital Crew ali krajše CPTLC. Verz lepo povzame naglo evolucijo ljubljanskega kolektiva, ki je zgodbo zastavil izrazito neambiciozno, kot pravijo njegovi člani, so bend ustanovili »iz čiste zajebancije«, a si že od prvih korakov enostavno ne morejo pomagati, da ne bi kot po tekočem traku producirali nalezljivo spevnih trap bangerjev.

Že bendovi srednješolski demo posnetki, kot sta Bsa v jacuzziju in Mumija, ki sta zdaj že tako rekoč ponarodeli trap klasiki, so se po lokalnem spletnem mikrokozmosu v hipu razširili kot požar. To se je pred dobrimi petimi leti zgodilo popolnoma organsko. »Nismo imeli niti imena benda. Sošolci so enostavno linke pošiljali svojim frendom in ti naprej svojim,« se spominja Jan Miklavž, ki v bendu ustvarja pod psevdonimom CJ. Omenjena komada sta tako na platformah YouTube in SoundCloud doslej skupaj nabrala že skoraj tristo tisoč predvajanj. Nepričakovan uspeh, ki so ga člani kolektiva poželi s prvimi demo posnetki, je bil zanje malodane nadrealističen. »Takrat enkrat sem za Maksijem kadil ’bso’ in pride do mene nekdo in mi reče, da pozna moj komad,« se spominja N3. Neznancu je odvrnil: »Pa kako, model? Še jaz komaj poznam svoj komad.«

Člani kolektiva, ki so vsi rojeni leta 2000, prijateljevati pa so začeli že v osnovni šoli, se svojih raperskih začetkov spominjajo tudi po tem, kako so zbirali denar za neki nizkocenovni mikrofon. »Jaz nisem pristavil niti centa, ker sem bil prepričan, da bodo bojsi nehali repat po treh mescih,« doda Svit Zupančič alias Schayes. N3, ki je ustvarjalno pot začel kot producent, medtem že pripoveduje, kako je »na fotrovem kompu v kleti sproduciral beat, ga pokazal Jakobu, na polno sva vajbala in enostavno nisva mogla zanikati, da je zadeva hard«. Jakob Pelicon, ki repa pod imenom 3ll, se je takrat opogumil in posnel prvi verz v zgodovini benda, ki se glasi: »Ti sam puši O. G. kush, na terasi jemo suši, pičko peljem v jacuzzi, v faco ti namerm uzi.«

Ja, fantje v besedilih ne komplicirajo preveč: sestavljajo jih predvsem preproste, duhovite, rahlo gangsterske, izrazito frajerske in prikupno bahaške enovrstičnice, ki se navadno vrtijo okoli klasičnih traperskih motivov, denimo kajenja ekscesnih količin trave (»take količine, da se sploh več ne tehta«), brhkih deklet (»mokra tok, da kličm jo podtalnica«), frajerskih superg (»čevlje mam nove, Air Jordan straight ballin«) in podobnega. Ta besedila točno vedo, kaj so, in se ne pretvarjajo, da so kaj več. Kot to zgovorno povzame Schayes, »nismo mi neki moralno prebujeni družbenokritični misleci. Nismo tu zato, da folku z globokimi metaforami spremenimo pogled na svet.« 3ll ga dopolni: »Malo disaš, malo fleksaš, malo se zabavaš, malo se zajebavaš.« V teh izjavah se skriva odgovor na misterij, zakaj glasba Capital Crew deluje tako nepretenciozno, pristno, očarljivo in iskreno.

Vztrajno ponavljanje redkobesednih, a udarnih, kratkih, a jedrnatih refrenov je tudi eden od razlogov, zakaj so se feni benda vsa njegova besedila hitro naučili na pamet. »Že ko smo prvič stopili na oder, je publika poznala vsa besedila,« se spominja CJ. Resnično, soglasno vzklikanje občinstva na razprodanih koncertih benda vselej skorajda preglasi ozvočene protagoniste – in to kljub temu da nastopajo ob spremljavi playbacka. Zasluge za evforično norijo, ki se zgodi na vsakem bendovem koncertu, gre pripisati tudi čvrsti, v svetovnem merilu vrhunski produkciji podlag, ki jo navadno podpisuje Hugo Smeh, znan tudi kot Hyu. Ta je že pri prvih korakih ustvarjalne poti kolektiva Capital Crew postal njihov večni pajdaš: kot pravi 3ll, »brez njega še zdaleč ne bi bili tu, kjer smo danes«. Oziroma kot 3ll to zgovorno povzame v refrenu enega od bendovih največjih hitov: »Capital in Hyu je ta nov vajb, mi delamo, vi surfate naš val.«

Čeprav se je bend uveljavil predvsem z zafrkantskimi in skorajda stadionsko udarnimi hiti, ki navadno niso pretirano odstopali od uveljavljenih ameriških trap standardov, je v zadnjem letu svojo žanrsko paleto razširil in presenetil z bolj umirjenimi singli, ki se spogledujejo na primer z elegantnim, s soulom prepojenim hiphopom in celo ritmi britanske garage muzike. Schayes pravi, da bend zadnje čase stremi k dvigu povprečne starosti svojega občinstva. »Toliko stari, kot smo mi, enostavno nimajo dovolj keša,« pravi v smehu. In doda: »Ni računice.« Morda Capital Crew ravno zato v najnovejšem komadu repa o chardonnayu, zapravljanju dediščine in narezkih pršuta.

A ko člane zasedbe soočimo z vprašanjem, ali se na dolgometražnem prvencu, ki ga te dni pripravljajo v svoji kletni tovarni hitov nekje v ljubljanski soseski Bežigrad, oddaljujejo od trap zvoka, po kakršnem jih poznamo, soglasno vzkliknejo: »Ni šans!«