Louis Althusser: Za Marxa

+ + + +

Prevod knjige v šestdesetih letih osrednjega komunističnega filozofa v Franciji.

Danes še vedno priljubljeno čtivo med marksisti in marksologi, za preostalo publiko pa je deplasirano. Vzemimo na primer Althusserjevo razpravo »Marksizem in humanizem«, ki jo je sprožil nastop sovjetskega vodstva, ko je razglasilo konec diktature proletariata in začetek socialističnega humanizma. Preprosto – namesto parol o razrednem boju in proti izkoriščanju delavcev prihaja v ospredje človek, torej humanizem. Avtor v minuciozni analizi dokaže, kako nova usmeritev ni utemeljena na znanstveni podlagi Marxovih tekstov, saj na mesto konceptov postavi ideološko predstavo humanizma. Odlično, toda Althusser je za dogodek vzel politični razglas, ne pa stvarne realnosti. V času, ko je polemiziral s parolo gospodarjev Kremlja, ki postavlja v ospredje človeka, je ta režim poslal v gulag pesnika Josifa Brodskega, ki ga je sodišče obsodilo na večletno zaporno kazen, češ da je bil družbeni parazit. Navzlic verbalnim deklaracijam, da je zdaj v ospredju človekova svoboda, je sovjetski režim še naprej zapiral svoje prebivalce in onemogočal njihove svoboščine.

Bit komunistične vladavine je ostala diktatura proletariata, v imenu katere je preganjala vse, ki niso mislili sveta skozi njeno perspektivo. A ker je bil avtor eminentni filozof komunizma, ga Brodski, Solženicin in podobne podrobnosti niso zanimali. Izhajal je pač iz postulata, da se Sovjetska zveza zavzema za svet brez ekonomskega izkoriščanja, nasilja in diskriminacije – svet, ki odpira Sovjetom neskončni prostor napredka, znanosti, kulture, kruha in svobode … Elegantna francoska drža, ki je uporabljala koncepte komunizma kot obliko rezistence zoper vladavino De Gaulla in buržoazne ideologije. Ljudje, ki so živeli v komunizmu in niso imeli plačanih služb marksističnih filozofov, z njo niso imeli kaj početi.