Vanja Pirc

 |  Mladina 21  |  Kultura

Vendarle menjava

Vodenje Moderne galerije kot v. d. direktorice prevzema Martina Vovk

Martina Vovk, v. d. direktorica Moderne galerije

Martina Vovk, v. d. direktorica Moderne galerije
© Matija Pavlovec

Na ministrstvu za kulturo so pred mesecem stekli postopki za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča, ki je ustanovo vodil dve viharni leti. V trenutku, ko bi postopke morali končati, pa je dosedanji direktor priznal poraz in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ga je že večkrat pozvala k odstopu, poslal odstopno izjavo. Ministrica je ponujeni odstop sprejela in vodenje Moderne galerije bo s 1. junijem zaupala v. d. direktorici Martini Vovk, ki je v tej hiši doslej opravljala delo kustosinje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 21  |  Kultura

Martina Vovk, v. d. direktorica Moderne galerije

Martina Vovk, v. d. direktorica Moderne galerije
© Matija Pavlovec

Na ministrstvu za kulturo so pred mesecem stekli postopki za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča, ki je ustanovo vodil dve viharni leti. V trenutku, ko bi postopke morali končati, pa je dosedanji direktor priznal poraz in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ga je že večkrat pozvala k odstopu, poslal odstopno izjavo. Ministrica je ponujeni odstop sprejela in vodenje Moderne galerije bo s 1. junijem zaupala v. d. direktorici Martini Vovk, ki je v tej hiši doslej opravljala delo kustosinje.

Vaupotič, poslednji od Simonitijevih najspornejših direktorjev muzejev, odhaja, a dve leti prepozno. Po ugotovitvah sveta in strokovnega sveta Moderne galerije, na katere se je oprlo ministrstvo, je hišo vodil »strokovno nekompetentno, negospodarno in netransparentno, kar se je odražalo tudi v neizvajanju načrtovanega programa«, prav tako v neprimernem odnosu do zaposlenih. Ti so na to opozarjali vseskozi, podpisali so več javnih pisem, tudi poziv k direktorjevemu odstopu ali razrešitvi.

Med podpisniki je bila vedno dr. Martina Vovk. V Moderni galeriji je zaposlena 12 let, po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in literarna komparativistka. Je cenjena kustosinja, avtorica razstav, ki so bile deležne velike pozornosti, sodelavci jo spoštujejo, v mednarodnih umetnostnih krogih, v katerih je ugled Moderne galerije v zadnjih dveh letih strmoglavil, jo poznajo – vse to je za ureditev delovnih procesov, kar sama poudarja kot svojo prednostno nalogo, ključno. Še ena njena prednostna naloga bo priprava programa za obe razstavišči, Moderno galerijo in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, saj sta Vaupotičeve načrte svet in strokovni svet zavrnila.

Agonija v Moderni galeriji je bila dolgotrajna, k njej moramo prišteti še poldrugo leto, ko sta dva ministra za kulturo za vsako ceno rušila takratno dolgoletno direktorico Zdenko Badovinac. Bili smo priča manipuliranju z razpisi in prirejanju pogojev. Morda so šli zaposleni pri svojem protestu tudi zato korak dlje od zaposlenih v drugih napadenih institucijah, morda se je to zgodilo že zaradi narave njihovega dela, ki se pogosto dotika žgočih družbenih vprašanj, morda »le« zato, ker so bili ekipa: toda vedno znova so tvegali in izrazili protest, skupaj, a tudi posamično, denimo na petkovih protestih. Portal SDS Nova24.si je Martino Vovk zaradi tega napadel kot »vztrajno, od družbe pitano, biciklistko na paradi parazitov« in »prisesanko na državni proračun«.

Zaposleni so te dni izpeljali še poslednje subverzivno dejanje pod Vaupotičem. Pripravili so mednarodno konferenco Muzeji za prihodnost, ki bo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ta petek, 26. maja, na njej pa bodo spregovorili o muzejih, ki so bili uničeni fizično in na simbolni ravni, uničila jih je denimo skrajna desničarska politika. A spregovorili bodo tudi o muzejih, ki kljub nemogočim okoliščinam še naprej delujejo v dobro umetnikov in širše skupnosti, kajti sporočilo konference je, da lahko »iz ruševin vznikne tudi radikalno upanje«. In še češnjica na torti: med 12 gosti konference, povečini iz tujine, bo Zdenka Badovinac, ki danes vodi Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.