Igra o družinskih in družbenih vprašanjih 

Premiera drame Striček Vanja ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v režiji Janusza Kice

V SNG Drama Ljubljana bo danes ob 20.00 premiera drame Striček Vanja ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v režiji Janusza Kice. V ospredju drame, ki je aktualna tudi za današnji čas, so predvsem odnosi med ljudmi, v njej pa je najti tudi nekaj skorajda preroških besed o temah, kot je na primer ekologija.

Igra o družinskih in družbenih vprašanjih s preroškim uvidom v vzroke za uničevanje okolja z naslovom Striček Vanja in podnaslovom Prizori iz podeželskega življenja v štirih dejanjih je v opusu celovečernih dram Antona Pavloviča Čehova edinstvena: besedilo, ki ga poznamo in kakršno uprizarjajo po vsem svetu, je pravzaprav predelava avtorjevega zgodnejšega dela Gozdni mož, ki je leta 1889 sicer bilo uprizorjeno, a postavitev ni bila uspešna, doživela je le tri ponovitve.

V Stričku Vanji je avtor ohranil osnovne poteze dramskega dejanja Gozdnega moža, nekatere situacije in imena dramskih oseb, a so bile spremembe vendarle tako korenite, da je besedilu upravičeno dal tudi drugačen naslov. Napisal ga je že leta 1896, a je bil po neuspeli krstni uprizoritvi Utve istega leta do gledališča nekoliko zadržan in se je rajši potrudil za knjižne objave. Leta 1897 pa se je zgodilo nekaj, kar je v kariero Čehova dramatika prineslo bistven preobrat: v Moskvi sta režiser in igralec Stanislavski in dramaturg Nemirovič-Dančenko ustanovila Moskovsko umetniško akademsko gledališče (MHAT). Že naslednje leto so tam z velikim uspehom uprizorili Utvo, še naslednje, torej 1899, pa Strička Vanjo, ki je ostal na repertoarju dvajset let in postal znan po vsej Rusiji, v Evropi in Ameriki. 

"Neustavljiv pohlep na eni strani, na drugi neizobraženost in zahojenost, združena z vsakodnevnim bojem za obstanek. Uničeno je skoraj vse, v zameno pa ni narejenega še nič."

Mojca Kranjc,
dramaturginja

"Gledališki opus Čehova je že vse od nastanka povezan s paradoksom: četudi je Čehov eden tistih redkih dramatikov, ki ob pisanju mislijo gledališče, so njegova dela med najteže uprizorljivimi. Obenem pa je prav njihova gledališkost, torej upoštevanje dejstva, da je govorjena prvina igre sicer pomembna, a le eno od mnogih sredstev, ki jih imajo na voljo igralci in režiser, omogočila, da lahko polno zaživijo v različnih časih, prostorih in kulturah. Od številnih tem, ki jih odpira ali se jih zgolj bežno dotakne Striček Vanja, nas zdaj zagotovo najbolj zavezujoče, boleče, skorajda preroško nagovarja stališče, kakršno ima do narave zdravnik Astrov. Astrov ni romantični okoljevarstvenik: pogled na okolje si je – pač glede na znanstveno provenienco svojega poklica – oblikoval na osnovi empiričnih podatkov, neprizanesljive statistike in metodičnega opazovanja narave, izkušnje na terenu pa so bržkone prispevale k uvidu, da je uničevanje okolja globoko družbeno pogojeno. Neustavljiv pohlep na eni strani, na drugi neizobraženost in zahojenost, združena z vsakodnevnim bojem za obstanek. Uničeno je skoraj vse, v zameno pa ni narejenega še nič," je zapisala dramaturginja Mojca Kranjc.

V predstavi igrajo Igor Samobor, Maša Derganc, Brane Šturbej, Marko Mandić, Maruša Majer, Silva Čušin, Valter Dragan in Petra Govc.

Prevod: Tajana Stanič, dramaturgija: Mojca Kranjc, scenografija: Karin Fritz, kostumografija: Bjanka Adžić Ursulov, glasba: Kyrre Kvam, oblikovanje svetlobe: Aleš Vrhovec, video: Sandi Skok.

Dramo Striček Vanja v preddverju Velikega odra Drame spremlja avtorska razstava ilustracij desetih podiplomskih študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje na besedilo Čehova pod mentorstvom Suzi Bricelj, ki jo bodo odprli danes ob 18. uri.