Miha Lampreht: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini

Didakta, Radovljica, Ljubljana, 2022, 27,99 €

+ + + +

Nekdanji dopisnik iz Moskve in eden naših največjih poznavalcev postsovjetskega sveta je leto svojih radijskih komentarjev na nacionalnem radiu objavil še v knjigi.

Naslov se je pojavil v protislovnem trenutku: ukrajinska vlada je ravno sprožila veliko ofenzivo, pisec pa je že spisal zgodovino vojne!? Zgodovinarji potrebujejo časovno distanco, pisanje o aktualnih dogodkih je domena publicistov. A knjiga je tu: o čem torej pripoveduje?

Čeravno popisuje vojno, pogleduje k miru. Bi bilo mogoče vojno preprečiti? Ta humana perspektiva je bila sicer prva žrtev vojne, saj že leta v medijih prevladuje pogled: kako ustaviti Putinovo osvajanje evropskega vzhoda? Lampreht vzame mir zares: 15 milijonov Ukrajincev in 6 milijonov Rusov je zbežalo s svojih domov, število ubitih gre v stotisoče, vzhod države je pokopan pod ruševinami. Zato seveda ne začne z vojno, ampak z meseci pred tem, ko beleži diplomatska srečevanja, ki so vodila naravnost v spopad. Sami vojni potem sledi kdaj celo dnevno, a tu ni več kronist. Resda se sklicuje na podatke, ki pa jih ne vključuje v protirusko naracijo. Pobira uradne in vojaške izjave ukrajinske in ruske strani, vendar jih dopolnjuje z ruskim spletom, sledi družabnim omrežjem vojskujočih se dežel, kajpak zahodnemu tisku, da bi si razjasnil, kako spopadi sploh potekajo. Toda poleg stanja na fronti opazuje tudi čistke, ki jih izvaja Zelenski, občasne protikorupcijske sankcije zoper državne uradnike, izganjanje ruskega jezika in literature, zapazi uvedbo višjih zapornih kazni za dezerterje … Vseskozi pa namesto poudarjanja vojaških zmag zre z enim očesom v prihodnost.

Dokument časa, ki pa bi imel večji smisel, če bi izšel post festum.