King Krule: Space Heavy

+ + + +

King Krule ponovno kruli, tokrat v najbolj pretanjeni maniri doslej, če seveda odmislimo odlično zbirko abstraktnega hiphopa in kantavtorske indietronice, ki jo je leta 2015 izdal pod svojim pravim imenom Archy Marshall. Space Heavy je njegova prva plošča po skoraj štirih letih, čislani 28-letni trubadur pa se na njej še vedno skriva v senci svoje nesporno največje mojstrovine The Ooz, izdane leta 2017.

S to je suvereno zakoličil status enega najpomembnejših in najmočnejših glasov britanskega otočja – na kar so sicer namigovali tudi zgodnji hiti – a se sočasno ustrelil v koleno, saj je pod velik vprašaj postavil možnost, da jo bo kadarkoli uspel preseči. Tega ne razumeti narobe: standardi, ki jih je postavil s tem studijskim presežkom, so neizmerno visoki, in kljub temu da jih dobršen del nove plošče ne dosega, gre vseeno za izjemno dobrodošel prispevek k avtorjevi konsistentno prepričljivi diskografiji. Ne le zato, ker njegov opus napihne s tri četrt ure nove muzike, temveč ker odpre novo razsežnost njegovega ustvarjanja.

Čeprav že v zvoku kitare nemudoma prepoznamo, da gre za njegovo delo – kaj šele, ko slišimo njegov edinstveni vokal –, avtor tokrat pogosto odstopa od estetskih smernic, ki jih je začrtal s svojimi najprepoznavnejšimi deli. Mnogo skladb je tako zadržanih, ležernih in oskubljenih do najosnovnejših elementov, da avtorja spoznamo v najintimnejši luči doslej, album pa močno zaznamuje tudi dejstvo, da se mu tokrat resnično nikamor ne mudi: večkrat zabrenka tako lenobno in brezbrižno, otožne akorde pa prepoji s tako ekscesno količino odmevajočih efektov, da so nekateri poznavalski feni ploščo žanrsko upravičeno opredelili kot slowcore.

Po svoje lahko zares cenimo svežino, ki jo prinašajo oguljene, skorajda ambientalne različice njegovega značilnega zvoka, vseeno pa so trenutki, ko se denimo oprime postpankovske hrbtenice, ali tisti, ko komadi zaplavajo v pestrejše psihedelične aranžmaje, krvavo potrebni, da album ni pretirano enoličen. Tudi zato, ker je dobršen del plošče ustvarjen v lestvici c-dur. Prav tako dobrodošli so tudi občasni izbruhi avtorjeve jeze, naj gre za glasno in vzneseno kruljenje, ki je že od nekdaj pomemben del njegovega avtorskega pečata, ali pa za jazzovske rafale saksofona, za katere znova poskrbi Argentinec Ignacio Salvadores.

Space Heavy je Krulov prvi album po rojstvu njegove hčerke, kar na albumu odigra dokaj pomembno vlogo. Kljub za avtorja značilni melanholiji, ki prežema skorajda vsako poro tega večidel mrkega albuma in izhaja iz frustracij, povezanih z ljubezenskimi tegobami, iz besedil občasno privre optimizem, ki navadno izhaja ravno iz razmislekov o očetovstvu.