Benedict Wells: Hard Land

+ + + +

Plesali so dolgo vroče poletje

Priljubljeni nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells (1984), ki ga poznamo po romanu o prebolevanju O koncu žalosti, je tokrat spisal roman o odraščanju in žalovanju. Fantu na šestnajsti rojstni dan umre mama, medtem ko se zabava s prijatelji, ki se bodo ravno študijsko raztepli, se prvič zares poljublja in počasi gleda, kako njegovo mestece Grady v ameriški zvezni državi Misuri zlagoma propada. Po tovarni, zaradi katere so odrasli brezposelni, bo neizbežno propadlo tudi osrednje zbirališče in vse, kar bo od mesteca ostalo, bosta oponašalec Walta Whitmana in njegova menda sporočilno zakodirana zbirka narativne poezije Hard Land, ki morda govori o izgubi nedolžnosti.

Roman je popis poletja in šolskega leta po tem, ki ga pripovedovalec pri šestnajstih Sam, sicer dobro podprt s paničnimi napadi, sklene namesto pri nasilni žlahti v Kansasu, kjer ga bratranci, veliki kot gore, pretepajo brez razloga, preživeti kot pomoč v kinu. V njem imajo včasih pet, včasih sedem obiskovalcev, vendar je tam okoli vesela družba, fant, ki komaj čaka študij, da bo lahko izkazal svojo spolno usmerjenost v velemestu, temnopolti igralec ameriškega nogometa, hrust z veliko občutljivostjo in preudarnega vedenja, predvsem pa nabrita in skrivnostna punca. Ki hodi na pokopališča, ki se ravno razhaja s fantom in je hkrati hči lastnika kina. Punca, ki si upa pokazati, kaj zares je. Seveda je luštna in načitana, starejša in malo višja, torej nedostopna.

Roman o odraščanju se veliko ukvarja s tistim, kar mulariji največ pomeni; gre za čase, ko v kino pride film Vrnitev v prihodnost, ko na ameriškem jugu poslušajo Brucea Springsteena, ko mladi doma vadijo Jacksonov moonwalk – roman ustvarja ameriško malomestno atmosfero z glasbenimi in referencami iz množične kulture, tudi Ameriški grafiti so pogosto na tapeti. V tej popularni sferi najdevajo liki plodno njivo za identifikacijo, v čustvene in psihološke težave odraščanja poskuša avtor vplesti čim več vrstnikov iz nabora literarnih likov. Druga stran je bolj temačna, nenadzorovano nasilje, propad mesta, osrednjega zbirališča, občasna homofobija in rasizem, medvrstniško nasilje; med vsem tem morajo krmariti odraščajniki.

Roman je izpisan v živahnem tempu, z veliko referencami iz množične kulture in sklicevanjem predvsem na tiste filmske klasike, v katerih se poslavljajo od otroštva in ga zadnjič lomijo skupaj. Dobro zadene odraščanje zavrtega poba, ki se zna po nekaj preizkušnjah postaviti zase in nekako splava, nekaj je pretresljivih strani o žalovanju in nekaj o nenadejanih srečanjih z drugim spolom, to večno uganko. Sicer je to artikulirana pisava, ki se ne ustavi pred bolečimi temami, namenjena vsem, ki so posvojili ameriško varianto žanra slovesa od mladosti. Zraven sta, da bi izzvenelo bolj filmsko, še soundtrack in odjavna špica kot poklon filmom na isto temo.