Komentar / Skrinjice

Janko Lorenci

7. 7. 2023  |  Mladina 27  |  Kolumna

Ukrajinska vojna je geografsko omejena, a muči ves svet, saj so vanjo posredno vpletene Amerika, EU, Kitajska … Najbolj jo je zakrivil Putin, ki bo to morda plačal s padcem. Ne glede na posamične krivde je tudi ta vojna slaba vojna. Dobrih ni.

Prvič, vojna ubija, v njej na veliko umirajo Rusi in Ukrajinci, vojaki, civilisti, odrasli, otroci. S svojimi posledicami (draga hrana, energija itd.) spravlja v stisko številne ljudi po svetu, najbolj na svetovnem Jugu in v Evropi. Tudi v Sloveniji zato živimo slabše.

Drugič, vojna spodkopava demokracijo, že tako povsod invalidno. Putin spreminja Rusijo v trdo diktaturo; v tem pogledu slabo kaže tudi Ukrajini. Vse vojne meglijo razum in čustva, po vsem planetu netijo nacionalizme, koristijo trdorokcem, jastrebom, demagogom, oboroževalni industriji. V vojni psihozi je laže prikrivati lastne slabosti, odvračati pozornost, izumljati notranje in zunanje sovražnike. Vojna je vrhunsko nasilje in koti nasilnost še tam, kjer vojne ni.

Tretjič, slabo je, če se geopolitična razmerja na novo sestavljajo z vojnami. Ukrajinska vojna razdvaja svet, svetovni Jug postaja enotnejši, na Zahod pa gleda deloma sovražno, povsod z nezaupanjem, nikjer več kot na vzor. Vojna rine Putina v objem Kitajske, povezuje rusko jedrsko in kitajsko ekonomsko moč in krepi svetovni tabor avtokratov. Unija se zaradi vojne v svojo škodo še bolj podreja Ameriki.

Četrtič, omejena vojna lahko preraste v neomejeno – jedrsko. Epizoda s Prigožinom kaže, da postaja Putin resneje ogrožen v Ukrajini in doma. Šibkejši ko bo, bolj bo nepredvidljiv in nevaren. In sedi na 6000 jedrskih konicah.

Petič, vojna preprečuje vsakršno resno regulacijo umetne inteligence. UI nam lahko bistveno pomaga, lahko pa, svarijo celo tisti, ki jo razvijajo, uide izpod nadzora, razsodi, da jo stvaritelj ovira, in ga pogubi. UI razvijajo tudi v vojaške namene, in dokler bo vojna, je dogovor o regulaciji med velikimi silami, zlasti med ZDA in Kitajsko, nemogoč.

Šestič in morda najhuje – oceani se segrevajo, gozdovi gorijo, suše in poplave mučijo Evropo, obe Ameriki, Azijo … Okolje pred našimi očmi in po naši krivdi postaja bolno in surovo. Brutaliziralo se bo naprej, saj vojna a priori preprečuje edino, kar lahko ustavi naglo propadanje narave – sodelovanje vsega sveta. Propadanje okolja bo povzročilo orjaške migracije in nove vojne.

Pod črto: vojne ne rešujejo, ampak zaostrujejo globlje napetosti, ki vodijo vanje. To velja tudi za vojno v nesrečni Ukrajini.

Konča se lahko različno: s porazom Ukrajine, če ji Zahod odtegne pomoč, z vojaškim porazom Rusije, s Putinovim padcem. Vse variante so načeloma mogoče, a vsaj v doglednem času bolj malo verjetne. Vse po vrsti pa prinašajo velikanska tveganja. Zahod bi lahko spravil Rusijo na kolena, če bi udaril po njej s polno konvencionalno vojaško močjo. A Rusija ima jedrsko orožje, zato Amerika in pod njeno tutelo Evropa posegata v vojno zgolj posredno. Če jo bo Putin začel izgubljati, bo v Ukrajini verjetno uporabil taktično jedrsko orožje; kaj bi se zgodilo potem, ne ve nihče. Ogrožen je tudi doma; ljudstvu je v zameno za sprijaznjenost s trdo roko jamčil stabilnost in relativno blaginjo, z vojno pa je ta tihi pakt prelomil. A če ga strmoglavijo, ga lahko nasledi Putin na kvadrat.

Ko je Prigožin zakorakal proti Moskvi, je ves svet, z Ameriko vred, začutil, kako nevarna je ta vojna. Zadržal je dih, boječ se kaosa, iz katerega se lahko izcimi karkoli. Potem se je seveda nadaljevalo po starem in jastrebi na Zahodu pravijo: Putin še ni bil tako šibek, zdaj je treba nanj maksimalno pritisniti in dati Zelenskemu vse, kar hoče.

Skratka, vojna se nadaljuje, skupaj z njo pa vse nevarnosti in tveganja. V tako negotovem in nevarnem obdobju človeštvo morda še ni živelo. Vojna s takim vplivom na toliko dogodkov je Pandorina skrinjica, duh je ušel iz nje. Vendar ni edina. Taka skrinjica je tudi umetna inteligenca pa enako dvorezna jedrska energija pa kriza okolja, ki je prav tako ne ustavimo ali vsaj ublažimo, čeprav bi jo lahko. Svojevrstna Pandorina skrinjica je dominantni družbeni sistem, kapitalizem v avtoritarnih, demokratičnih in vmesnih oblikah, sistem, ki producira družbene krize in prek njih okoljsko, najnevarnejšo med vsemi. Vse te krize je težko reševati že zato, ker smo jih povzročili sami, a tega nočemo priznati, vsaj z dejanji ne. Poleg tega so silovito prepletene.

To je dokaj obupno stanje; vsa družbeno-naravna konstrukcija je razpokana, sanacija je nujna in mogoča, a zgodi se nič, nihče z realno močjo ne zažene preplaha in potegne za zasilno zavoro.

Vojne so grde; ljudje ubijajo ljudi in so heroji, če jih ubijejo čim več. Vojne kradejo življenje tudi ljudem za nami. Zameglijo razum in zatrejo normalno čustvovanje. V času galopirajoče okoljske krize so kolektivni samomor na obroke.

Dobre vojne ni, tudi slab mir je boljši od »najboljše« vojne. Skratka, ukrajinsko vojno je treba končati, prenevarna je za vse. Pogajanja, premirje, mir lahko prizadenejo kako krivico, a samo mir lahko reši človeštvo pred morasto prihodnostjo. Šele ko je sklenjen mir, je mogoče vsaj za silo popraviti narejene škode in krivice. Brez miru bodo postopoma vsem vladali diktatorji, umetna inteligenca bo na slepo razvijana naprej in v orožje, nebo bo padlo na nas, še bolj se bomo ubijali med seboj.

Vsi prej ali slej umremo. A zakaj bi moralo zaradi vojn, tudi ukrajinske, toliko ljudi umreti toliko prezgodaj?

Mir je odrešitev. Šele mir ustavi ubijanje in omogoči postopno zapiranje drugih skrinjic. In med vsemi je najlaže, a z neizmernimi koristmi zapreti Pandorino skrinjico vojne. Samo orožje odložiš.