Julio Valdeon et al.: Zgodovina Španije 

+ + + +

Tako obsežna zgodovina, da etape rimskega guvernerja Hispanije Julija Cezarja niti omeni ne.

Podrobno se prične šele pri muslimanskem formiranju Al Andaluze, ki doseže materialno in duhovno blaginjo v X. stoletju. Posebna v Evropi, saj jo formira muslimansko-krščansko-judovska dediščina. Entiteta, ki je doživela malone vse: od delitve na pet kraljestev, imperialne moči, angleških in francoskih zasedb, habsburške roke, številnih državljanskih vojn, treh revolucij samo v XIX. stoletju, poskusov štirih vojaških udarov v desetletju in pol v naslednjem stoletju, diktature generala Franca, ki je doživela mirno tranzicijo v parlamentarno demokracijo, ta pa ni obračunala z diktatorskim režimom, ampak je za ceno pomiritve sprejela neverjetno načelo – preteklost se prepusti pozabi.

Ker je izhodišče Španija, osvajanje Amerike beležijo pojmi o učinkovitosti, tudi pravne dileme o spreminjanju Indijancev v sužnje, genocid nad domačini pa povzamejo kratke sentence: konkvista je povzročila izginotje izvirnih civilizacij ter smrt večjega dela prvotnega prebivalstva. Podobno tudi kruti obračun s holandskim uporom protestantizma.

Knjiga se konča z letom 2014, z zgodovinsko abdikacijo kralja Carlosa, ki jo predstavi kot »krono« sodobne demokracije. Ker implicira enotno državo, pusti precej ob strani katalonske, baskovske in druge osamosvojitvene težnje. In katalonski referendum o samostojnosti, zatrt s policijsko in sodno intervencijo Madrida leta 2017, pade dobesedno z neba v špansko zgodovino, napisano nekaj let pred tem.

Nazorni primer, zakaj zgodovina ni nikoli napisana enkrat za vselej, zakaj je »revizija« njen najboljši del.