A. M. Ollikainen: Zabojnik

+ + + +

Prevozi in umori

Čeprav se s kolonialno preteklostjo po dolgih letih srečujejo bolj pomorski in mediteranski narodi, tudi Finci niso kar tako. Ker so imeli v Zahodni Afriki kolonije, še zdaj štejejo tisti del sveta za svoj. Zaradi pomoči je tam menda – piše v kriminalki – kar nekaj lokalcev dobilo imena, za katera avtohtoni ne vedo, da so finska. Potem so na podlagi misijonarjenja v Namibiji stekli projekti, iz njihovih presežkov pa se napaja humanitarnost finančno sumljivega izvora in Zabojnik finskega pisateljskega tandema A. M. Ollikainen, ki ga sestavljata mož Aki (1973) in žena Milla (1974), poseže ravno v delovanje na tujih trgih. Nekajkrat se zlovešče pojavi svarilo, da Finca zlahka nategneš le, če za prevaro stoji drug Finec.

Na dovozu družinske palače premožnih, ki so zaslužili v Namibiji in imajo tamkajšnjega posvojenca, najdejo v zatesnjenem zabojniku, polnem morja, neznano temnopolto žensko. Nekdo jo je zalil, kar je sicer tudi projekt finskega artista, ki se je hotel za širokosrčno podporo mecenom oddolžiti z refleksijo tistega, s čimer so ti zaslužili: z zabojniki, pri čemer bi bila morska voda v tem primeru edino, česar čez morja še niso vozili. Sicer je zabojnik indikator globalizacije, sredstvo, ki je omogočilo hitrejše in preglednejše potovanje blaga.

Vendar poleg tega ekscentrika, ki provocira in se navdušuje nad tehniko z zgodbo, kjer je potem najdba trupla samo dodana vrednost performativnosti, proti družini rovarijo tudi drugi; na galeriji se pojavljajo kljukasti križi, domačega posinovljenca pod lažno obtožbo zbije barvno nestrpni. Slutimo zamere iz časov bogatenja, ko so veliko potovali v Afriko in se je tam očitno dogajalo marsikaj; predvsem izstopa lik pokojnega magnata in ustanovitelja trgovskega imperija, tudi nekdanji praktikanti na žerjavih, ki so zdaj v čisto drugih, pomembnejših zaposlitvah, so sumljivi.

Zdi se, da pisci kriminalk lovijo bralce na posebnosti in čudaštva kriminalistov in drugih vpletenih v preiskavo; tokrat izstopa Paula, tudi zaradi korpulentnosti in višine. Zraven je njen gobezdavi kolega Renko, ki z butastimi nastopi sprovocira – in na skrivaj posname – nenavadne odzive vpletenih. Ona je vodja, trda in trdna, hitri um, on deluje kot ne ravno brihten kolega po sili. Zraven je nekdanji specialec, ki ga kličejo medvedek, kar je bila totemska žival njegove enote, je pa tudi spolna vloga, ki jo taji.

Zabojnik porabi veliko prostora, da razvije bogato razvejen poligon, na katerem bo potekal pregon, potem proti koncu tega na polno in čez napne; vročinski val ob kresni noči, ko nebrzdano žurajo in se nalivajo, se izlije v neurjih, ne manjka avtomobilov z vključenimi sirenami, pomnoženih zabojnikov po cestah, ki sledijo skrivnostnemu ukazovalcu iz ozadja, v enem do njih pa morebitno truplo ali ujeta žrtev, letajo s helikopterji in doživijo nekaj fizičnega nasilja. Konča se kot akcija, če se že začne kot refleksija o mračnih finskih finančnih poslih v tujini in premislek o krhkih temeljih bogatenja.