18. 8. 2023 | Mladina 33 | Uvodnik
Uvodnik / V vrtincu
Valentina Lozar in Boštjan Gorjup se ne poznata. A od invalidskega zaposlitvenega centra Ruj, ki ga kot direktorica vodi Valentina Lozar, do družbe BSH Hišni aparati, ki je ena najuspešnejših tovarn nemškega koncerna Bosch, je le pet minut hoda med hišami in različnimi delavnicami ter malimi družinskimi podjetji. Obe družbi sta namreč v isti industrijski coni Nazarje, ob Savinji, tik za mostom, v katerem so se tisti petek zataknili hlodi in povzročili dvometrski cunamski val.
Višina vode v obojih prostorih je bila enaka. Oba danes upata, da bodo njuni visoko tehnološki in robotizirani proizvodni stroji preživeli. Sušijo se še. Obe družbi sta imeli zadnja leta naravnost izjemno rast, BSH in Ruj. A Ruj je majhen zavod, zaposluje 18 invalidov, 10 pa jih je v sestrski družbi na isti lokaciji na rehabilitaciji. Leta 2022 se je zavodu Ruj (Sevničanka Valentina Lozar ga vodi od leta 2010) uspelo prebiti z zadnjega mesta v proizvodni verigi, podizvajalca podizvajalcev, začelo se je preoblikovanje v resno družbo. Investicija je bila ogromna za ta zavod, več kot 400.000 evrov, financirana s krediti in lastnimi sredstvi.
Sredi proizvodne hale danes stojijo visokotehnološki japonski stroji za brizganje plastike Borche. Pet jih je, na sredini stoji mogočna težka mašina z robotsko roko kot iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma. A Valentina Lozar ne ve, ali so rušilni val Savinje sploh preživeli. Morda delno, morda so vsi za na odpad. Čaka, da se v Italiji končajo kolektivne počitnice, saj so tam najbližji serviserji.
A to ni žalostna zgodba. Valentina Lozar, zdaj, ko je blato vsaj generalno očiščeno, uničeni avtomobili pa porinjeni na rob dvorišča, rešuje družbo. »Imam samo en cilj: mi bomo preživeli. Še enkrat mogoče ne, ampak tokrat pa.« Ne govori o državni pomoči, s tem se zdaj nima časa ukvarjati. Potrebuje posle. Najprej je rešila pralnico – to je ena od dejavnosti zavoda. V Vrtcu Velenje so ji šli na roko, en teden je perilo prala doma, ga čez noč zlikala in dostavila. A vmes je že kupila nove pralne in sušilne stroje. Čaka zidarje – in ko bodo postavili stene in vrata, da bo zagotovljeno higienskim pravilom, bo ta del družbe oživljen. »Ta posel sem rešila,« se smeji mladostno in veselo. Res je vesela, kot otrok. Ima razloge za to. Uspelo ji je dobiti še en posel, resda majhen, s katerim bo ohranila šivalni del proizvodnje. Sodelavkin oče se je lotil popravljanja prvega industrijskega šivalnega stroja, pet jih namreč še vedno muljastih (nobenega še niso odprli, le zunaj so očiščeni) stoji na dvorišču. Dobro, da bo zdaj lepo vreme, reče, ko gleda te žalostne mašine. »Zdaj moram najti posle, da ohranimo ta delovna mesta. To je glavno.« To ponavlja ves čas.
V sredo ji je uspelo kupiti staro mašino za brizganje plastike in zagotoviti prostor, kjer bodo lahko zaposleni v tem vmesnem času delali. »Najkasneje v dveh tednih bomo usposobili te prostore.« Le del prostorov sicer. Polovico bodo morali podreti, montažno poslopje je namreč uničeno.
Oba, Ruj in BSH Hišni aparati, sta leta 2022 presegla simbolično pomembno mejo za razvoj družbe. Ruj je imel več kot 500.000 evrov prometa, promet BSH Hišni aparati pa je presegel 500.000.000 evrov. Seveda družbi nista primerljivi. A obe sta bili v velikem zagonu. »Za nas je bistveno, da ne izgubimo tržnega deleža,« pravi prvi mož družbe Boštjan Gorjup.
Čeprav ima BSH prek svoje krovne družbe vse odlično zavarovano, tudi izpad proizvodnje, družba mati pa stoji za njim, saj je njena paradna hčerinska družba, ima resne skrbi. Ostati mora na prodajnih policah. Konkurenca je namreč neizprosna. Zato mora čim prej spet zagnati proizvodnjo. BSH ne zaposluje le 1700 ljudi, ki so zaposleni v njem samem. Pri slovenskih dobaviteljih družbe je zaposlenih še dodatnih 4000 ljudi. Gre za skoraj 6000 delovnih mest po vsej državi.
Največ manjših podizvajalcev in dobaviteljev je seveda v samih Nazarjah in bližnji okolici. Soseda zavoda Ruj sta serviserja strojev družbe BSH. Tu je še družba Jeroplast, podjetniki Podkrižnik, Lukše, pa Benda itd. »Sama v tem trenutku nisem vezana na BSH. Ruj ima stranke razpršene, so iz vse Slovenije,« pravi Valentina Lozar, ki upa, da bodo naročnikom kmalu spet lahko ponudili svoje storitve. V Nazarjah pa je veliko družb, ki zdaj čakajo, da se spet vzpostavi proizvodnja v BSH. Ta mesec ali dva bosta zanje izjemno težka in stresna. »To je naša temeljna skrb. Zavedamo se namreč, da so dobavitelji zelo odvisni od nas in da je to tudi zanje zelo težko obdobje,« pravi Boštjan Gorjup. Eurel Poljčane z 250 zaposlenimi na primer z BSH ustvari 40 odstotkov svojega prometa, velenjski Leplas pa s 100 zaposlenimi celo 50 odstotkov.
Oba vesta, kaj je šlo narobe. Oba vesta za neodgovorno zložene hlode ob strugi Savinje. Oba vesta, da če ne bi bili na sredi mostov stebri, bi voda ostala v strugi. Valentina Lozar išče nove posle – prehodne, za ta čas vmes. In čaka serviserje. Tudi Boštjan Gorjup čaka, kaj bodo ugotovili serviserji. Stroji se pri obeh še sušijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.