1. 9. 2023 | Mladina 35 | Uvodnik
Uvodnik / Trije členi
Seveda je naloga vlade, ministrov in ministrstev, da pripravljajo sistemske rešitve, da so torej nove zakonske ureditve zaokrožene in logične celote. Državljani po treh desetletjih pričakujemo sodobno stanovanjsko zakonodajo – ki bo dejansko vzpostavila nove standarde na tem področju, Slovenija pa ne bo več raj za premožne, ki v stanovanja nalagajo denar, ker na tem področju ni resne obdavčitve. Pričakujemo tudi novo sistemsko ureditev zdravstva – ki bo razmejila javno in zasebno zdravstvo, opredelila pravice pacientov in seveda sistemsko uredila delovanje zdravstvenih institucij in moč zaposlenih v njih. Prav tako državljani pričakujemo, da bodo okoljski standardi, primerni planetu v okoljski krizi, urejeni v dodelani in sodobni zakonodaji.
Vendar so nekateri posegi v zakonodajo takšni, da z njimi ni mogoče čakati na veliko sistemsko spremembo, ampak jih je treba sprejeti hitro in učinkovito, dejansko gre pogosto za zgolj tri (ali pa pet) spremenjenih členov v področnem zakonu. Sedanja koalicija Gibanja Svoboda, Levice in Socialdemokratov je delovanje začela z zakonom, ki so ga pripravili v civilni družbi in katerega značilnost so bili prav trije, štirje členi o vsaki problematiki. Z omnibusnim zakonom je tako koalicija v prvem mesecu delovanja na hitro uredila deset področij, na katerih je vlada Janeza Janše v dveh letih nesorazmerno posegla v družbene podsisteme in družbo. Šlo je za učinkovito, a nesistemsko ravnanje. V preteklo stanje so se tako vrnile ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in vključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij v postopke obravnave okoljske problematike. Zakon je med drugim odpravil pravno podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšal vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečal vpliv strokovnih komisij, odpravil je vladno poseganje v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umaknil nedopustni pogoj, da morajo imeti za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.
Omnibusni zakon – torej zakon, ki posega na več področij – je sicer anomalija. A takrat je imela vladna koalicija zelo malo časa in je zato vse te spremembe izpeljala v enem zakonu. Zdaj, ko so razmere normalne, pa bi lahko takšne oziroma podobne spremembe uvajali s prav tako nesistemskimi spremembami zakonov – z zakoni s tremi, štirimi členi. Preveč zelo žgočih problemov namreč ostaja že vse leto te vlade neurejenih, ker se vladne stranke držijo načela, da bodo vse urejale s sistemsko zakonodajo. A morda je to pogosto tudi prazen izgovor – da jim ni treba storiti ničesar.
Naj začnemo s prvim primerom. Izenačitev sežigalnic in sosežigalnic. Gre za zakon z dvema, največ tremi členi, ki preprosto zaostri pogoje delovanja sosežigalnic, za katere zdaj veljajo manj strogi okoljski pogoji. Drugi takšen zakon je zakon o spremembi zakona o RTV, ki bi na nov način določil usklajevanje RTV-naročnine, saj je ta nespremenjena že ducat let. Kaj pa ministrstvo za kulturo omejuje, da predlaga interventni zakon, ki na primer veže RTV-naročnino na rast minimalne plače? Dokler se RTV-naročnina ne bo usklajevala tako kot drugi primerljivi prispevki, bo ta institucija ostajala v primežu politike, tudi aktualne, ki se je sicer umaknila iz samega upravljanja zavoda. A še vedno jo prav pri financah politika drži za goltanec – tako kot Janševa pred sedanjo. Tretji tak zakon je prepoved investicijskega kupovanja stanovanj – za tujce je tako omejitev Kanada na primer uvedla januarja letos, da bi preprečila rast cen nepremičnin. Ta vlada v enem letu ni naredila nič na tem področju. Avstrija na primer pravkar uvaja omejitev rasti najemnin. Tudi v tem primeru gre za zakon z nekaj členi.
Koalicija bi lahko nemudoma sprejela tri zakonske člene, ki naj bi za leto ali dve ustavili gradnjo na poplavnih območjih. Danes je namreč po vsej državi ogromno nastavljenih oziroma začetih investicij na tem področju – in vlada bi jih glede na spremenjene podnebne razmere morala nemudoma ustaviti.
Takšnih malih zakonskih intervencij je veliko – in marsikatera ima za prebivalstvo oziroma dele prebivalstva izjemno pomembne učinke. Stanovanjska politika je že taka. Enako velja za zdravstvo. Mar ni prav na tem področju koalicija pokazala, da je sposobna na hitro pripraviti učinkovito zakonsko spremembo, ko je z letom 2024 prenesla dopolnilno zdravstveno zavarovanje nazaj na javno blagajno in končala skoraj 30-letno prelivanje javnega denarja v zasebno upravljanje?
Nobenega dvoma ni, da ministri oziroma administracija takšne parcialne zakone težko pripravljajo in zagovarjajo, saj se od njih res pričakuje, da bodo pripravljali celovite rešitve. A poslanci državnega zbora so lahko pri tem neprimerno bolj svobodni in – če želijo – kreativni. Zakaj na primer vseh naštetih zakonov s tremi členi ne vlagajo poslanci Svobode, Levice in Socialdemokratov? Navsezadnje s tem tudi silijo vlado v hitrejše in bolj progresivno ravnanje. Zakaj na primer poslanci Svobode, Levice in Socialdemokratov sami ne predlagajo usklajevanja RTV-prispevka? Ta sprememba nima nobenega učinka na javne finance – pomeni pa finančno osvoboditev zavoda. Mar niso tega med predvolilno kampanjo zagovarjali v vseh treh strankah?
Veliko je sprememb, ki ne zahtevajo angažiranosti velikih ekip na ministrstvih – imajo pa res pomemben učinek. In so tudi zelo opazne in koristne. Še posebej pri tem poudarjamo stanovanjsko problematiko, ki hudo pesti mlade (posameznike in družine). Vsak mesec šteje, ne samo vsako leto. A pri sedanji dinamiki bo vlada na področje oddajanja posegla šele leta 2026 – če si bo sploh upala.
Zakaj tega ne naredi? Kaj jo omejuje pri izenačenju sosežigalnic in sežigalnic? Kaj jo omejuje pri RTV-prispevku?
Nekatere stvari so preproste. Kadar pa politiki začnejo razlagati, da so zapletene, so navadno zadaj interesi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.