Tone Partljič: Veter z vzhoda

+ + + +

Zgodovinski roman o Mariboru dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja.

Literarno gledano osrednji junaki ne prinesejo velikih zgodb, toda delo ima izjemen narodopisni naboj. Poustvari duha časa, kjer je prvi akter mesto Maribor, ki ga tvorijo primorski begunci, nemška manjšina, ruski emigranti in gimnazijska mladež iz Slovenskih goric in Prlekije, zraven pa patrioti v podobi Maistrovih borcev, prihajajoči val komunistov in množica nacistov, ki se po neuspelem puču v Avstriji zateče prek meje v mesto ob Dravi. Naenkrat torej kozmopolitski milje.

In seveda neulovljive igre ljubezni domačink z ruskimi intelektualci, ki pridejo kot vojni ujetniki, ali pa obrnjeno – ko Maistrov prostovoljec konča v sanjskem objemu z nemško damo, a je primoran trofejno zgodbo obdržati zase.

Nastopajo zgodovinski liki: pod literarnimi imeni dramaturg F. Žižek in literat B. Kreft, s pravimi pa primorska begunka, sestra Srečka Kosovela, kot markantna gimnazijska profesorica, lepa in omikana vdova generala Maistra, komunist Milan Apih, ki v akcijo raznašanja protikraljevih letakov ne pošlje članov partije, ampak mladostne dijaške upornike, ki končajo na farsičnem Kindergarten procesu. Ob idejnih spopadih je tu še profesor Zevs, domoljub, ki ga odpustijo, ker je preklinjal v nemščini, a njegov lik je tako velik, da ga vseeno reaktivirajo, v svoji pedantnosti pa si omisli še novo poslanstvo – popravlja jezikovne napake na nagrobnikih.

Čeprav tu in tam spominja na Vorančev socrealizem, je prost partijskega katekizma; proletarec, ki ostane brez doma in živi pod mostom, si izmisli poštni naslov – Taborska 19, njegovo zasilno bivališče je le lučaj od zadnje stavbe, ki nosi številko 18.

Kdor išče zgodovino vsakdanjika in tedanjih mentalitet, jo bo našel v romanu.