Komentar / Drugo rojstvo javne tv?

Janko Lorenci

15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Kolumna

Mediji v Sloveniji so v slabi formi in to je slabo tudi za državo. Resne dnevnike siromašijo zasebni lastniki z malo ali nič posluha za njihovo poslanstvo, zapostavljajo profesionalizem, hlastajo po oglasih, naklade pa usihajo. Javno tv, najpomembnejši posamični medij v državi, je okupirala in na pol uničila SDS. Problem pa so tudi mediji sami: če širijo neoliberalizem, se ne smejo čuditi, da jih lastniki stiskajo za vrat, če vso politiko dajejo v isti koš, pomagajo skrajnežem in ogrožajo tudi sebe.

Javna tv (oziroma njen informativni program) je dolga leta počela eno in drugo – oboževala privatizacijo, vitko državo itd. in se šla politično uravnoteževanje, se pravi enačila našo skrajno desnico, SDS, in levosredinsko politiko. Tudi zato je SDS ostajala močna in si RTV na koncu podredila. Temu so sledili hud zaton profesionalizma, programska zmeda in beg gledalcev. Če bi Janša dobil še en mandat, bi bila javna tv (govorimo predvsem o informativnem programu) nepovratno predelana v slabo zakrinkano strankarsko trobilo.

No, zmagala je leva sredina in skupaj s civilno družbo ustvarila majhen čudež: politika se je umaknila iz RTV. Javni tv tako med vsemi etabliranimi mediji trenutno kaže najbolje: ima zagotovljeno avtonomijo in kar zanesljivo financiranje. A to je zgolj pogojni temelj drugačne tv; v kaj se bo res razvila, je daleč najbolj odvisno od kolektiva samega. Ta je zdelan od janšističnega mrcvarjenja in kontaminiran s političnimi vsiljenci. Prva prioriteta še sveže uprave je jasna – odsloviti politične vsiljence in nevtralizirati notranje kolaborante. Martić in sodelavci bodo morali biti trdi, prizanesljivost bi bila spričo notranje razsutosti in zunanje nepriljubljenosti mazohistično-samomorilska. Vsiljenci in kolaboranti (Možina in druščina) so politično prodane duše, program so zvarili v neprebavljivo godljo, pognali v beg gledalce in ogrozili sam obstoj ustanove. Izdali so novinarstvo, sabotirali pojem javne tv in delali škodo tudi navzven: v kritičnem času so pomagali spodkopavati demokracijo v državi. Za take ljudi na javni tv ni prostora.

Čiščenje bo zahtevno, tudi v pravnem pogledu. A če ne bo dosledno, se bo znova začelo spodkopavanje od znotraj. Težava je tudi v tem, da je informativni program med okupacijo izgubil nemalo dobrih ljudi in pametni uredniki bi si spričo kadrovske suše in verjetnih novih oddaj pomagali tudi s kakovostnimi novinarji od zunaj. Ob vsem razumevanju, da je položaj težaven, je najbrž res, kar pravi Boris Vezjak: uprava preveč pasivno opazuje dogajanje, preostali gledalci pa se čudijo, da kljub novemu vodstvu vse teče po starem.

A pozor, tudi če bo kadrovsko čiščenje oziroma zdravljenje uspešno, bo zgolj dejanšizacija premalo. Sicer bo javna tv ostala v starih, postanih vodah socialnega nazadnjaštva, neoliberalizma, če hočete; se pravi, da bo še naprej za nizke davke, da bo prej ko ne podpirala privatizacijo javnega zdravstva, da ne bo resno za stanovanjsko politiko za mlade in nebogate, da bo mešala socialnost in socializem. Taka dolgoletna drža javne tv, pospremljena z uravnoteževanjem, je eden pomembnih dejavnikov slabega razvoja oziroma nerazvoja Slovenije. Nasploh so etablirani mediji, na čelu z javno tv, sokrivci naše zakopanosti v status quo, ki se na politični ravni kaže kot ostra polarizacija med desnico, obvladovano od skrajne SDS, in dokaj jalovo in v marsičem tudi neoliberalno levo sredino. Dokler se bosta tako profilirana pola izmenjavala na oblasti in si dajala alibi, so nam usojeni plitev gospodarski razvoj, slabljenje javnih služb, naraščajoča neenakost in zanemarjanje okolja – ne bomo se skopali iz hromečega capljanja na mestu.

Tak nerazvoj kliče po drugačnih impulzih politiki in gospodarstvu, po živih družbenih korektorjih. Mediji, na prvem mestu pa javna tv, so tu nepogrešljivi, saj lahko ustvarijo drugačno atmosfero in zbudijo javnost, jo angažirajo. Zdaj jo prej uspavajo ali pa dramijo pri pogosto obrobnih temah. To pomeni, da se bo morala javna tv (njen informativni program) tako rekoč izumiti na novo. Kako? Že ime pove, da je tu zato, da služi ne elitam, ampak javnosti. Se pravi, da mora biti socialna (kar zahteva že ustava) in, enako pomembno, poudarjeno ekološka. Visoko profesionalnost ji narekujejo vsi temeljni dokumenti, to pa med drugim pomeni, da novinarji profesionalci v goste ne vabijo diletantov, bleferjev in skrajnežev, pa tudi ne takih rojev politikov kot doslej. Četrta zahteva je odprtost navzven (krepka dopisniška mreža v tujini) in navznoter – sistematično gojenje novinarsko vodene javne razprave o vseh velikih vprašanjih. Petič in ne nazadnje, absolutna prepoved uravnoteževanja, tega klavrnega novinarskega oportunizma, ki se odpoveduje lastnemu mnenju, vrednotenju in hrbtenici.

Seštevku takih drž lahko rečemo vitalna, odgovorna, družbeno koristna, verodostojna, vplivna … javna tv. Kolektiv na Kolodvorski ima zgodovinsko priložnost za tak prerod. Prvič, doživel je mogočno lekcijo, kam ga je pripeljala in kam ga bo znova privedla stara drža. Drugič, na oblasti je, kakorkoli obračamo, politika, ki se je iz RTV precedenčno umaknila. Tretjič, javna tv ima, ponavljamo, na voljo polno avtonomijo in zanesljiv vir financiranja. Take enkratne priložnosti ne sme zakockati.

Časi so krizni in Slovenija je ranljiva družbeno (janšizem, pešajoče javne službe …), ekonomsko in ekološko, negotovost pa prinaša tudi spreminjajoča se geopolitika. V takih časih so dobri mediji potrebni bolj kot kadarkoli. Javna tv se je dolžna preroditi – v skupnem in svojem interesu. Če se ne bo, bo to sramota, kapitulacija in pokop. Če glavnina javnosti ne bo čutila, da je na njeni strani, da jo potrebuje, ji bo dokončno rekla adijo.