Jugoslavija, čigava dežela?

Roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića je od leta 2012 doživel popotovanje, o kakršnem mnogi lahko samo sanjajo. Vojnović je zanj prejel nagrado kresnik, italijansko nagrado latisana per il nord est in poljsko nagrado angelus. Knjiga je doživela dve različni odrski uprizoritvi. Presunljiva zgodba Vladana Borojevića, osrednjega lika, ki išče očeta, vojnega zločinca, za katerega je mislil, da je umrl, bi lahko doživela tudi uprizoritev na filmskem platnu. A se to, vsaj za zdaj, ne bo zgodilo.

Projekt je bil leta 2017 uspešen na razpisu Slovenskega filmskega centra (SFC) za razvoj scenarija. Na poznejšem razpisu za izvedbo je bil dobro ocenjen in uvrščen na rezervni seznam, a naposled sredstev ni prejel. Kot sta v javnem pismu zapisala Vojnović in Aleksandar Popovski, režiserja nesojenega filma, je projekt nato začel prejemati »vedno nižje ocene, pri ocenjevanju pa so se pojavljale vse večje nepravilnosti«. Na lanskem razpisu se strokovna programska komisija, ki je ocenjevala projekt, ni držala ustaljenih pravil, »saj je dosedanje delo režiserja in finančno konstrukcijo projekta ocenila nižje kot na prejšnjih razpisih«. Po pritožbi na kulturno ministrstvo je bil projekt znova ocenjen, a mu komisija ni priznala odvzetih točk, ocenjevanje pa je »postajalo tudi vedno bolj nestrokovno«. Vodstvo SFC zato pozivata k odstopu.

V odločbi, ki so jo avtorji projekta prejeli avgusta, na primer preberemo, da tema filma »ni izvirna«, zgodba pa je »premalo univerzalna« in »ne odgovori na samoumevno vprašanje, čigava dežela je Jugoslavija«. Film bi bil po mnenju komisije za slovenskega gledalca neprivlačen, »morda bi lahko bil zanimiv za distribucijo po Balkanu, čeprav ne nudi izvirnega in novega premisleka o tematiki«. Obenem, piše v odločbi, zgodba ne ponudi priložnosti za refleksijo zločinov očeta glavnega lika, »očetovo ravnanje celo relativizira«.

»Gre za nestrokovne, če ne žaljive očitke,« je prepričan Vojnović. Da naj bi s knjigo relativiziral vojne zločine, je slišal prvič. Nenavaden se mu zdi tudi očitek, da zgodba ne odgovori na vprašanje, čigava je Jugoslavija. To namreč sploh ni vprašanje, ki bi si ga zgodba postavljala.

Komisijo je očitno zmotila že sama omemba Jugoslavije v naslovu, saj so morali avtorji projekta pred njo razlagati, zakaj projekt nosi naslov Jugoslavija, moja dežela. Četudi naslov projekta, ki se do udejanjenja v film lahko tudi spremeni, ni predmet ocenjevanja.

»Drugače kot to, da ima nekdo težave z Jugoslavijo, si tega ne znam predstavljati,« meni Vojnović. »Lahko jih imaš, ampak ne smeš pustiti, da predsodki vplivajo na strokovnost pri ocenjevanju projekta. Sicer zadeva deluje neverodostojno.«

Vodstvo SFC je na očitke odgovorilo v dopisu. Zapisalo je, da so komisije, ki jih po predlogu direktorice imenuje svet filmskega centra in katerih mandat traja eno leto, pri ocenjevanju projektov neodvisne. In da je filmski projekt, doslej prijavljen na javnih razpisih za sofinanciranje realizacije med letoma 2019 in 2023, ocenjevalo že pet različnih komisij, vendar pri nobenem od ocenjevanj ni dosegel zadostnega števila točk za sprejetje v sofinanciranje.