El Conde

za +

Nesmrtni fašizem.

General Augusto Pinochet (Jaime Vadell), čilski fašistični diktator, ki je leta 1973 z vojaško hunto strmoglavil vlado Salvadorja Allendeja in dal potem mučiti in pobiti na tisoče »komunistov«, je El Conde, grof, vampir, ki pri dvestopetdesetih – ob asistenci svojega zvestega beloruskega butlerja, ki je nekoč vodil Pinochetova taborišča smrti, žene, ki jih z ugrizom noče »podariti« nesmrtnosti, kopice otrok, ki prežijo na njegov zaklad (produkt brezmejne, patološke korupcije), in mlade nune (Paula Luchsinger) z eksorcističnim know-howom in blaznim zgodovinskim spominom – išče novo kri in nova srca, obenem pa se spominja, kako je svojo vojaško, morilsko, mračno kariero začel na dvoru francoskega kralja Ludvika XVI., v času francoske revolucije, jasno, na strani kontrarevolucije, kako je potem, kot bi rekel Coppolov Drakula, »preplul oceane časa« in pristal v latinski Ameriki, ki ji je, kot bi rekel Eduardo Galeano, odprl žile, in kako je en passant večkrat oportunistično in strahopetno insceniral svojo smrt, da bi se izognil roki pravice, itak prepričan, da je nedolžen in nad zgodovino.

El Conde je črno-bela satira, obešenjaška farsa, gotska groteska, toda Pablo Larraín, avtor kultne trilogije o Pinochetovi strahovladi (Tony Manero, Post Mortem, Ne), ima prav: takšni, kot je Pinochet, nikoli ne umrejo. Nikoli ne izginejo. Njihovi zločini so tako idiotsko strašni in brezobzirno grizlijevski, da res izgledajo kot delo nadnaravnega bitja. Za sabo puščajo nesmrtne travme. (Netflix)