Komentar / Zastrupitev

Janko Lorenci

20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Kolumna

Mediji se nenavadno vneto ukvarjamo z Anžetom Logarjem. Zakaj pravzaprav? Deloma zato, ker je v anketah o priljubljenosti politikov že dolgo na samem vrhu ali tik pod njim. Malo zato, ker vendarle dela nekakšen vtis, ni čisti brezveznik, na slovenskem političnem prizorišču pa je malo izrazitih figur. Nekaj zato, ker za zmerne desničarje pomeni upanje, da bo nekoč premier, levičarji pa se nadejajo, da bo Janši pobral nekaj volivcev.

Hkrati je po malem še vedno uganka, kaj mož v resnici hoče, in je tudi zato hvaležen predmet medijskih špekulacij in miselne telovadbe. Za ene je pristen, nenarejen desni sredinec, za druge lutka, ki skuša Janši v dogovoru z njim pridobiti nekaj dodatnih glasov nihajočih volivcev, ki jih gospodar desnice nujno potrebuje za legalno vrnitev na oblast. Tretje spet jezi, da Logarju s prozornim izmikanjem in puhlimi napovedmi uspeva tako dolgo vleči za nos toliko ljudi.

Kakorkoli, izumitelju Platforme mediji s svojo pozornostjo po eni strani hočeš nočeš strežemo, saj ga ohranjamo v središču pozornosti, ki si je s svojo realno politično težo pač ne zasluži. Po drugi strani opozarjamo na njegovo verjetno bleferstvo in izmikaštvo in s tem svarimo volivce. Ali mu medijska pozornost bolj škodi ali koristi, ni čisto jasno. Trumpu na primer gre najbolje takrat, ko ga je največ v medijih.

Nekaj več o našem skrajno obvladanem junaku, ki ga karikaturisti radi rišejo nekam zlobnega, je vendarle povedala prva tribuna, ki jo je Platforma pripravila prejšnji teden. Navzoče je nagovoril Igor Masten. To je prosluli »mladoekonomist«, ki se je zavzemal, da bi za bogate in navadne ljudi veljala enaka davčna stopnja, zagnano podpiral uničujočo razprodajo državnega premoženja, danes pa ima obdavčitev bančnih dobičkov zaradi poplav za populističen ukrep. Druga zvezda povabljenih na tribuno je bil Blaž Brodnjak, šef NLB, banke, ki je še včeraj umazano izkoriščala varčevalce, saj jim ni za vloge plačevala tako rekoč nič, posojilo pa drago zaračunavala. To je tudi človek, ki je pred zadnjimi volitvami navijal za veliko koalicijo s SDS. Torej človek, ki odira sodržavljane in simpatizira s skrajno desnico.

Oba moža sta trda neoliberalca. Taka je kljub narejeni skrbi za malega človeka tudi SDS, v kateri Logar ostaja visok funkcionar. Tribuna je bila po svoje izdajalska: jasno je nakazala Logarjeve ideološke preference, podobne tistim, ki jih imata obe zvezdi tribune. Masten in Brodnjak sta glasnika tistega dela gospodarstva, ki redno javka, kako je obremenjeno, si deli visoke dobičke in hkrati zahteva državno pomoč. Sta tudi predstavnika tiste vrste kapitala, ki ji je demokracija deveta skrb, saj laže vozi z avtokrati.

Dobro vemo, da je lahko pogosto opletanje z neoliberalizmom že dolgočasno ali kontraproduktivno. A nekatere stvari gre ponavljati. Torej: sprejemanje in prakticiranje neoliberalizma je huda zastrupitev duha. Simptomi obolenja so pridige o vitki državi, nevidni roki trga, blagodejnosti nizkih davkov, privatizaciji kot jamstvu za učinkovitost, gospodarstvu kot edinem gonilu razvoja, o tem, da je vsak svoje sreče kovač in sam določa svojo prihodnost … Taka zastrupitev duha – zastrupljenci jo radi skrivajo – se vedno prelije v otipljive, konkretne posledice: v veliko neenakost, v neobčutljivost vplivnih in bogatih za težave in težnje navadnih ljudi, v zanič javni promet, v zgolj narejeno skrb za okolje, v nizke davke in s tem v pešanje zdravstva, šolstva, socialnih služb … Navaden človek v neoliberalno zmaličeni družbi težko pride do dobrega zdravnika z dovolj časa za paciente, težko izšola otroka, ne more mu pomagati do stanovanja, težko se prebije v dom za ostarele … Zastrupitev najbolj prizadene mlade, stare in revne, pa tudi srednji sloj, vse, za katere so solidne javne službe zavarovalna polica, sredstvo za preživetje v slabih časih. Skratka, neoliberalizem je za znatno večino prebivalstva slab, družbo pa naredi bolj surovo, bolj konfliktno in manj produktivno; to s svojimi težavami potrjujeta tudi pionirki neoliberalizma, Amerika in Anglija.

Logar išče družbo brodnjakov in mastenov po ideološki, pa tudi utilitarni logiki – kjer se gnetejo neoliberalci, je vedno veliko denarja. Čisto enoznačen spet ni: če bi odstavil Janšo ali ga z lastno stranko resno oslabil in postal vodilni desni politik, bi bilo to za demokratičnost v državi najbrž dobro, saj se vendarle zdi zmernejši od Janše. A tudi tribuna Platforme jasno kaže, kakšen je njegov ideološki profil. Ta Logarjeva plat se praviloma spregleduje. Pri vsakem politiku pa je enako kot njegova demokratičnost pomembna tudi socialnost. V Logarjevem primeru to pomeni: če bi ustanovil stranko, se na volitvah dobro odrezal, postal celo premier ali vsaj del koalicije, ki bi jo vodil kak predstavnik leve sredine, bi to pomenilo bolj neoliberalno, se pravi še tršo in manj socialno Slovenijo. Taka Slovenija pa bi nujno vodila v manj demokracije. Dogajanje po svetu jasno kaže, da pešanje socialne države vedno najbolj koristi trdorokcem vseh odtenkov.

Globalno dogajanje – zlasti zastrašujoče poglabljanje podnebne krize – nam hkrati dopoveduje, da kapitalizem, ki mu že nekaj desetletij daje pečat neoliberalizem, nujno potrebuje temeljite korekture. Sicer nas bo vse pobral vrag. Sloveniji so to jasno namignile poplave. Tudi naša leva sredina je okužena z neo dogmami, a v sedanji oblastni kombinaciji in pod pritiskom kriz vendarle kaže plaha znamenja, da je njena okužba blažja. Toda premier bo moral še dokazati, da je Golob v roki boljša izbira kot Logar na strehi.