Kaj lahko gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu Sloveniji prinese na dolgi rok?

Frankfurtski knjižni sejem je v nedeljo zvečer zaprl vrata in s tem se je izteklo tudi častno gostovanje Slovenije na tej prireditvi, ki velja za najpomembnejši knjižni sejem na svetu. Potem ko so bile priprave na slovensko gostovanje še pred letom dni tako zelo zavožene, da so se organizatorji sejma poigravali z mislijo, da bi bilo predstavitev naše države najbolje odpovedati, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos ob izteku letošnjega sejma ni skrival navdušenja nad tem, kako se je razpletlo. »Seveda so bile zapletene tako priprave kot tudi izvedba, za obe strani je bila situacija zahtevna, toda rezultat je bil izvrsten,« je povedal v intervjuju za časnik Delo.

Pri tem je posebej poudaril dobro delo Javne agencije RS za knjigo pod nekdanjo direktorico Renato Zamida – ta je bila najbolj zaslužna za to, da si je Slovenija gostovanje izborila, a je morala v času vlade Janeza Janše oditi – in sedanjo Katjo Stergar, ki ji je skupaj s kuratorjem programa slovenske predstavitve Miho Kovačem v kratkem času, v enem letu, uspel pravzaprav čudež. O vmesnem obdobju, ko je agencijo in s tem priprave na gostovanje porazno vodil Dimitrij Rupel, Boos ni izgubljal besed.

Tudi v Sloveniji je bil konec gostovanja pospremljen z navdušenjem; zadovoljstva nad programom z 250 dogodki, pa tudi nad samim paviljonom niso skrivali ne obiskovalci ne založniki, prav tako ne avtorji, ki so se tam predstavili. K medijskemu zanimanju za gostovanje je gotovo pripomogel Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, tisti ključni »push« pa mu je dal govor filozofa Slavoja Žižka na slovesnosti ob odprtju, ki je zaradi aktualnosti (in za nekatere spornosti) dosegel tudi največje svetovne medije.

A ključno vprašanje je, kaj bo Sloveniji ostalo od gostovanja zdaj, ko so sejemske luči ugasnile. Ob kandidaturi se je zavezala, da bo z gostovanjem izboljšala prepoznavnost in ugled slovenske knjižne ustvarjalnosti, da bo poskrbela za boljšo prodajo slovenskih knjig na tujih trgih. Ji to lahko uspe? V resen, dramatičen preboj, ki bi prinesel množice prevodov v kar največ tujih jezikov, bi morali precej več truda vložiti že leta prej, a v času, ko bi morali dati v najvišjo prestavo, se to ni zgodilo, saj so ključne položaje zasedali nekompetentni kadri. Čeprav je ta vlak že davno odpeljal, vsaj katerega od ciljev, zaradi dobrih nastopov na sejmu in navezave novih stikov, deloma verjetno lahko vseeno dosežemo. Za začetek bi morali ohraniti infrastrukturo, vzpostavljeno s Frankfurtom. Ohraniti bi morali sofinanciranje prevajalskega seminarja, prav tako študijska potovanja tujih založnikov v Slovenijo. Obilno bi morali spodbujati mobilnost avtorjev, založnikov in prevajalcev.

Naslednja velika mednarodna prireditev se Sloveniji obeta že prihodnje leto, ko bo častna gostja najpomembnejšega knjižnega sejma otroške književnosti v Bologni. Kmalu zatem, leta 2025, bo skupaj z Italijo gostila še projekt Evropska prestolnica kulture. Italija je Slovenijo nasledila tudi kot častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma; žal z govorom predstavnika italijanske vlade Maura Mazze, ki je izmaličil zgodovino v prid fašizma, kar ni najboljša popotnica za sodelovanje v prihodnosti.