Rapetek / Vezivno tkivo

V svetu rapa je leto 2023 leto pomembnih jubilejev: hiphop po vsem svetu, še posebej pa v newyorški soseski Bronx, praznuje 50. obletnico rojstva scene, katere začetek je bila razvpita zabava v režiji pionirskega didžeja Koola Herca 11. avgusta 1973. Trideset let kasneje, ko je bil rap (za to so poskrbeli lokalni pionirji, kot sta AliEn in Klemen Klemen) na naših tleh že dodobra zakoreninjen, je v klubu Gala Hala na Metelkovi v Ljubljani potekal prvi Rapetek, kmalu pa se je uveljavil kot prireditveni epicenter slovenske rap scene. Tudi ta ima letos okroglo obletnico: Rapetek neprekinjeno deluje že 20 let in je pravzaprav najdlje trajajoča serija klubskih prireditev pri nas.

Za takšno kilometrino, ki je na polju domačih koncertnih ciklov pravi fenomen, sta odgovorna predvsem Marko Godnjavec - Jizah DaFunk, naš daleč največji poznavalec hiphopa, radijski didžej, spiker in založnik, ki je programe Rapetkov sestavljal skoraj 14 let, in Katarina Deskovič, programska voditeljica kluba Gala Hala, ki je Rapetkove programske vajeti prevzela za njim. Kot strokovni svetovalec ji pomaga didžej, producent in Mladinin glasbeni kritik Borja Močnik, saj, kakor skromno priznava Katarina Deskovič, »ne premorem niti tisočine Jizahovega znanja o hiphopu, ki je res neverjetno obsežno«. Pri tem doda, da tudi zdaj, ko sta z Močnikom prevzela Rapetkove programe, »seveda oba za mnenje ne sprašujeva nikogar drugega kot Jizaha«.

Njihova predanost hiphop kulturi je gonilna sila, ki je Rapetek tako dolgo ohranila pri življenju, saj je bila organizacija podzemnih rap prireditev, kot pojasnjuje Jizah, pogosto izrazito nehvaležno početje. »V 20 letih nismo bili deležni skoraj nikakršne medijske podpore, kaj šele sponzorske. Rapetki so pogosto delali minus, ki ga je Gala Hala krpala z drugimi, bolj obiskanimi prireditvami. Večkrat smo scali kri, da smo lahko iz Amerike pripeljali relevantna imena, potem pa je na koncert prišla le peščica najzvestejših fenov,« pravi. In doda: »Takšnih grenkih trenutkov je bilo kar nekaj, a mi smo pač furali naprej.« Tudi Katarina Deskovič poudarja, da je bilo v »kontinuiteto prireditve vloženega ogromno dela, vztrajnosti in lastnih sredstev«, dodaja pa, da je precej pomagala tudi »finančna pomoč ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana«.

»Deležni nismo bili skoraj nikakršne medijske podpore, kaj šele sponzorske. Rapetki so pogosto delali minus, da smo lahko iz Amerike pripeljali relevantna imena. A mi smo pač furali naprej.«
– Jizah

Začetki Rapetka se ujemajo s časom, ko je ameriški hiphop (tudi pri nas) prodrl v mainstream, ko so MTV-jevski odvodi (bling-era) rapa, pomešanega z R & B-jem, začeli odmevati v domačih komercialnih klubih, Jizah pa je ob tem začutil poslanstvo, da zrnje loči od plev. »Na Metelkovi smo rolali bolj surove zadeve, to enostavno nikoli ni bil primeren prostor za hite in še vedno ni, hiphopovsko občinstvo pa je na Metelkovo tudi dokaj množično migriralo iz kluba K4, ki se je takrat definiral kot dosledno elektronski klub,« se spominja. Pri tem poudarja, da je Rapetek na Metelkovi pravzaprav odprl vrata didžejski kulturi. »Z Rapetkom so na Metelkovo vstopili didžeji, kot so Borka, Bakto, Dado in Zhe, ki so kasneje začeli prirejati svoje klubske večere in tako razvijati domačo breakbeat, elektro, drum & bass in beats sceno,« pravi. »Danes je elektronika na Metelkovi že standard, a vse to se je po svoje začelo z Rapetkom.«

To je seveda pomemben, vendar le stranski učinek tega maratonskega cikla rap koncertov: njegova prvotna funkcija je podpora domačim ustvarjalcem, ki so se z roko v roki razvijali sočasno z Rapetkom. »Rapetek je zagotovo ogromno pripomogel k razvoju domače rap scene,« se strinja Katarina Deskovič. »Domačim raperjem smo organizirali koncerte in jim zagotovili močno promocijo, podporo in nekaterim tudi usmeritev.« Rapetek je bil tako odskočna deska za dobršen del domačih rap izvajalcev, ki so na sceno prodrli po prelomu tisočletja. Številni domači prvoligaši in prvaki v freestylu, na primer N’toko, Unknown, Zlatko in Samo Boris, so prav na Rapetkih izvedli promocijo svojih prvih albumov.

»Oder Gala Hale smo v teh 20 letih odstopili vsaj stotim, če ne kar 150 domačim raperjem, včasih tudi takšnim, ki še niso bili zares iz pravega testa za nastop v živo, a nekje so morali začeti,« se spominja Jizah. »Na Metelkovo smo privlekli raperje z vseh mogočih koncev Slovenije, tudi na primer neke popolnoma robne like, za katere smo vedeli, da ne bodo nikoli eksplodirali in bodo v klub pritegnili le kakšnih deset obiskovalcev, a ker smo jim mi izkazali podporo, so oni nam izkazali spoštovanje, tako da so redno obiskovali naše prireditve.« S tem je Rapetek pomagal graditi skupnost.

Ta cikel koncertov je bil torej vezivno tkivo za dokaj razdrobljeno sceno, ki se je sicer povezovala predvsem na nišnih spletnih forumih, kot je bil Monkibo, forum za »promocijo in razvoj urbane kulture«. Rapetek je namreč kraj, kjer so sobivali staroste hiphopa, ki so sceno že zaznamovali, in mladi nadobudni izvajalci, ki so komaj ogrevali glasilke. »Ljudje, ki so kot mulci hodili na naše prireditve in tu dobili navdih, so na njih nekaj let kasneje v živo predstavljali svoje albume,« pravi Jizah in omeni še, da so se po prireditvi navadno vsi skupaj zbrali pred klubom in freestylali do onemoglosti.

Katarina Deskovič poudarja, da je ob vsem tem »nezanemarljiv tudi natečaj Mladi Rapetek, kjer iščemo in razvijamo talente otrok in mladostnikov na področju beatboxa, rapanja, grafitiranja, beatmakinga, didžejanja in plesa«.

Kljub temu je Rapetku uspelo v naše kraje pripeljati nekaj absolutnih velikanov, kot so Big Daddy Kane, Pharoahe Monch, Pete Rock in Mobb Deep.

Podpora in promocija domače hiphopovske krajine pa je pravzaprav le eno od dveh temeljnih poslanstev Rapetka. Ta cikel prireditev se je namreč pod Jizahovo taktirko kmalu razvil v izjemno ploden teren za gostovanja številnih ključnih ustvarjalcev iz ameriškega (in tudi balkanskega) podtalja, pri čemer je bil glavna ovira vselej dokaj skromen proračun. »Na Rapetkih predstavljamo relevantne podtalne ameriške raperje, ki so v Slovenijo pripravljeni priti za kolikor toliko normalne honorarje,« poudarja Katarina Deskovič. Kljub temu je Rapetku uspelo v naše kraje pripeljati nekaj absolutnih velikanov, kot so Big Daddy Kane, Pharoahe Monch, Pete Rock in Mobb Deep. »Ta koncert smo prestavili v Cvetličarno in v enem dnevu prodali 1300 vstopnic,« se spominja Jizah.

Katarina Deskovič poudarja tudi izobraževalno vlogo gostovanj tujih izvajalcev. »Domači raperji so lahko na odru videli svoje vzornike in se od njih tudi kaj naučili,« pravi. Jizah se s tem strinja in doda: »Naše raperje sem nenehno spodbujal, naj pridejo na lastne oči in ušesa preverit, kaj kdo dela prav in kaj narobe. Če si bil malo analitičen, si se lahko tu ogromno naučil.«

Kot se spodobi za institucijo, ki nas že dve desetletji zalaga z izjemnimi koncerti, seveda tudi praznovanje rojstnega dne pomeni novo serijo odličnih gostovanj. Rapetek je slavljenje obletnice začel z velikim koncertom domačih in balkanskih raperskih prvakov, denimo Eda Maajke in Klemna Klemna, nadaljeval z gostovanjem legendarne kalifornijske zasedbe Souls of Mischief, prihodnje tedne pa bo praznovanje nadaljeval še z dvema koncertoma, ki bosta jasno pričala, da Rapetek uspešno ohranja ravnotežje med starošolskim rapom in sodobnejšimi odvodi naglo spreminjajoče se hiphopovske krajine. Že prihodnji teden, v sredo, 15. novembra, nas bo na koncertu, ki ga Rapetek pripravlja v sodelovanju z ljubljansko glasbeno založbo rx:tx, počastil dvojec B. Cool-Aid, tandem beatmakerja Awhleeja in izjemnega raperja Pink Siifuja, praznovanje obletnice pa se končuje 1. decembra, ko bo na oder Gala Hale prvič stopil Oddisee, »eden tistih beatmakerjev, ki znajo tudi pljuvati bare, in eden tistih raperjev, ki kucajo tudi nore beate«. 

Koncert: B. Cool-Aid (Pink Siifu & Ahwlee)
Kje: Gala Hala, Ljubljana
Kdaj: 15. novembra 2023