Reinhold in Diane Messner: Podobe smisla

+ + + +

Reinhold Messner (1944) je postal sinonim za alpinizem: preplezal vse osemtisočake, prvi prišel na Mount Everest brez kisika, v gorah pustil sedem prstov in brata Güntherja, napisal serijo knjig in posnel vrsto dokumentarnih filmov, kupil grad in ga spremenil v muzej gorništva …

Zvezdništvu preprosto ne more uiti. Ga je pa pri 75 letih žena prosila, da se odseli iz njenega stanovanja. Polomija življenja, sploh, ker je svojo lastnino poprej razdal otrokom. Toda mož lahko z eno potezo pride do milijonov. Osemdesetletnik, ki še enkrat pripleza na vrh sveta, je vnaprejšnji medijski hit.

Toda to ni Messner. Največji vseh časov se ne bo primerjal s starci, ki zmagujejo na ironmanu. O svoji sedanji moči v knjigi nič ne razkrije, kolikor ne pomislimo na Diano, 40 let mlajšo soprogo. Njegova tokratna avtobiografija meri drugam. Je kritik konzumerizma in turistične gneče pod očaki Nepala, odrekanje postavi kot vodilo bivanja, sposobnost, da se prostovoljno odrečeš ugodju, a ne v imenu kaprice, temveč življenjskega sloga. Na podstrešju nekoč svojega gradu še vedno greje le dve sobi. Zaradi njegovih nazorov, da je treba otrokom nalagati delo, bi mu danes socialni delavci pobrali otroke. Sam se spominja otroštva, ko sta dva malčka, on in brat, v lesenem zaboju z gozdnatih hribov vlekla suhe veje in storže, s katerimi so doma podkurili peč. Pravi: pomanjkanje me je spodbudilo k ustvarjalnosti. Poraze je spreminjal v zmage. Ko je izgubil tretjino prstov, se ni mogel več kosati s plezalci po skalovju, pa se je obrnil k Himalaji. Ko je tam osvojil vse, je šel peš čez Tibet, Antarktiko. Ko je začutil, da v tem ni več na vrhu, se je vrgel v predavanja in snemanje alpinističnih filmov. On temu pravi – sposobnost odnehati in preiti na novo področje. Njegov credo pa – radovednost, ko se podamo v neznano.