Aquaman in izgubljeno kraljestvo

zelo proti

Mali Nemo v Srednjem svetu.

Če bi se zdajle izkazalo, da Atlantida res obstaja, ali bi jo sprejeli v Združene narode? Nič, to je le vprašanje, ki se zastavi nekje vmes, tako kot recimo vprašanje: zakaj ima Aquaman (Jason Momoa), benevolentni vladar Atlantide (kombinacija male morske deklice, malega Nema, Thora, Iron Mana, Neytiri in Aragorna), novorojenca? Uganite. A: zato, da bi ga lahko previjal? B: zato, da bi ga lahko ta poscal? C: zato, da bi ga lahko dežurni diabolik – Black Manta (Yahya Abdul-Mateen II) – ugrabil! Ko zmanjka idej, igrajo na otroke. In izločanje. Ali pa vprašanje: zakaj so specialni efekti tako slabi, da izgledajo, kot da bi bili narisani? Iz preprostega razloga: zato, ker feni očitno hočejo, da bi film, posnet po stripu, izgledal kot strip! Ali pa vprašanje: zakaj so vsi tako leseni – zakaj celo igralci, ki znajo igrati (Patrick Wilson, Amber Heard, Nicole Kidman), igrajo tako leseno? Spet iz preprostega razloga: zato, da ne bi potonili! Kdo ve, morda pa zato, da ne bi preveč zasenčili olesenelosti Jasona Momoe in njegovega očeta, Dolpha Lundgrena. Ali pa vprašanje: zakaj je vse tako klišejsko, tako brezdušno, tako utrudljivo predvidljivo? Morda zato, ker ga je napisal ChatGPT?

Ne, ChatGPT ima več duha kot tale film (sicer del »DC-jevega razširjenega univerzuma«). In tudi več smisla za film. Hej, morda pa zato, ker hočejo, da bi ga čim prej pozabili – da ne boste okrog govorili, kakšna beda je to. Takšna, da celo Willem Dafoe – Vulko v prvem Aquamanu – raje abstinira. (kino)