Šterkijada
Igor Šterk, 2023
proti
Igor, pejt na kolena!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
proti
Igor, pejt na kolena!
V sodobnih slovenskih filmih razpadajo družine, v Šterkijadi pa družina noče in noče razpasti, a bi morala. Igor Šterk je posnel avtobiografijo – zgodbo o svojem odraščanju ob slovitem morjeplovcu Juretu Šterku (Janez Škof), otročje entuziastičnem, maničnem fabulistu s toksično, nasilno hrbtno stranjo. »Igor, pejt na kolena, da te ne bo pretepu,« panično vpije mama Vojka (Silva Čušin), ko mali Igor (Tito Novak) izgubi rokavico. »Mulc, nimamo denarja. Naše stvari je treba pazit,« vpije Jure, mojster iluzij (»gusar«), lisjak (za svoje morjeplovske podvige vedno najde sponzorje), populist (med desetdnevno vojno hoče na prvo linijo fronte) in mislec (»Lahko greš jadrat okrog sveta kot ateist, ampak nazaj ne prideš tak«), ki vse podredi svoji obsesiji, svojim »zgodovinskim« jadranjem (prvi Slovenec, ki je preplul svet ipd.), pri čemer ne izbira sredstev.
Ko najde »sanjsko« barko, imenovano Lunatic, potrebuje le še nekoga, da jo plača – odraslega Igorja (Jernej Gašperin), zdaj filmskega režiserja. Njegova žena pa medtem, ko se on po svetu igra (in ga leta ni na spregled), trpi in zboli, prepričana, da bodo bankrotirali. »Kdo bo plačal dolgove? Kaj bo z mano?« Šterk – nekdanji prvak v judu – jo včasih udari. Stalno pa jo vara. »Spet te ni bilo ves vikend.« Spoznala sta se na snemanju italijanskega spektakla Sam proti Rimu – on je igral gladiatorja, ona pa rimsko sužnjo. Toda Igor, filmar ( ja, človek, ki zraste v takšnem toksičnem okolju, potrebuje film, da mu uredi misli, travme in življenje), ji v svojih filmih ne da vloge. Svojo mater zataji. Kot Cankar. O svojem očetu hoče izvedeti resnico. Kot Will Bloom v Burtonovi Veliki ribi.
Šterk bi lahko posnel dokumentarec, a je očitno potreboval »igrani« filter, da bi amortiziral »mučno« resnico. Ne da je to dobro: ker je vse preblizu, ne zadene tona, film deluje inertno, drame in napetosti ni, prizori padajo z neba, igralci igrajo vsak v svojem filmu, vse je tako tabloidno navito, da meji na revenge porn, zares mučne pa so elipse. Šterkijada je film o morjeplovcu, ki ga je vzelo morje, a morja skoraj ne vidite, in obenem film o slovenski družini, v kateri ni nikogar, s katerim bi simpatizirali. Vsi trije si zaslužijo ta film. (Kinodvor + kino)
RPrQU06Qzm0
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.