Nočno kopanje

zadržan +

Nelagodje v bazenu.

Predstavljajte si, da je noč in da ste v bazenu, na nočnem kopanju, in to sami, scela in povsem sami, nikjer nikogar – raj! Ves bazen je vaš! Toda od raja do pekla je le korak. V bazenu ste namreč nemočni – skoraj goli, nikoli dovolj hitri, težko se premikate, vaše noge so težke, ne morete pobegniti in ko se potopite, nikoli ne veste, kaj se dogaja zunaj. Nekaj vidite, a ne veste, kaj. Če sploh kaj. In vsi tisti odtoki! Ne, to ni za otroke! Kot da je za odrasle.

Prav na to tesnobo – na nelagodje v bazenu – pa zaigra tale šoker, v katerem se Ray (Wyatt Russell) in Eve (Kerry Condon), zakonca z dvema otrokoma, preselita v hišo z bazenom, ki ga Ray, nekdanji bejzbolist, žrtev multiple skleroze, potrebuje za terapijo, toda bolj ko bazen res deluje terapevtsko ( ja, zdravilno, čudežno), bolj deluje paranormalno. Bolj ko kaže srce, bolj je srhljiv. Včasih bruhne kri. Včasih se zdi globlji, kot je. Včasih razstavlja trupla. In včasih – ko se kdo potopi – izgleda kot nerazločno in nenapeto okno v kvazishyamalanovski remiks Žrela, Pogube, Brezna, Paranormalnega, Priklicanega zla, Brez povratka 4, Podvodne deklice, Tistega, 12 Feet Deep, Pošasti iz črne lagune, Cronenbergovih Shivers in triminutnega kvikija Night Swim, ki ga je Bryce McGuire korežiral pred slabimi desetimi leti. (kino)