Matjaž Han / »Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade«

Matjaž Han je ljudski gospodarski minister, zelo rad je med podjetniki. A sam pravi, kot se za socialdemokrata spodobi, da je rad tudi med sindikalisti. Je med člani SD z najdaljšo kariero v stranki, ki jo je začel leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil dolga leta tudi vodja poslanske skupine. Kot gospodarski minister ima v zadnjih dveh letih sladko nalogo: deliti mora na stotine milijonov subvencij gospodarstvu zaradi najrazličnejših kriz. In morda je tudi zato na barometrih priljubljenosti politikov na vrhu.

Predvsem v zadnjih mesecih delodajalska in menedžerska združenja trdijo, da je gospodarstvo pod vašo vlado izjemno zapostavljeno. Ste gospodarski minister, so kritike upravičene? 

Če bi se znali usesti za mizo in pogovoriti, bi verjetno skupaj ugotovili, da smo na isti strani. Včasih se mi zdi, da se ne slišimo dovolj dobro, da je premalo komunikacije. Zato sem takoj na začetku mandata na tem ministrstvu uvedel redna mesečna srečanja z vodstvi gospodarskih združenj, hkrati pa imamo tudi redne sestanke s sindikati. Prepričan sem, da smo na dobri poti za še več in boljše sodelovanje. Po drugi strani pa so kritike, ki jih omenjate, tudi posledica razmer, v katerih delujejo gospodarska združenja. Vodstva delodajalskih združenj morajo biti že zaradi svojega članstva glasnejša, saj so tudi ona na trgu, kjer morajo upravičiti svoj obstoj. Kritike so in s tem ni nič narobe, a če naredimo črto in seštejemo vse pomoči, ki smo jih gospodarstvu namenili za sam razvoj ali pa jih namenjamo kot pomoč zaradi energetske krize, poplav, pred tem pa tudi zaradi pandemije, je jasno, da svoje delo dobro opravljamo. A kadar pomagaš, pogosto ne dobiš pohvale, graja se pa vedno sliši glasneje.

Če prav razumem, so torej vse te kritike delodajalskih organizacij bolj šov, nekakšna igra.

Šov je premočna beseda, če se gospodarstveniki gredo šov, potem lahko isto trdimo tudi za politiko. Hočem reči, da če želimo v Sloveniji sprejeti dobre odločitve, jih moramo sprejemati za mizo, z vsemi socialnimi partnerji, in naše ministrstvo si za to tudi prizadeva. Naslednji četrtek imamo na primer sestanek socialnih partnerjev na našem ministrstvu, torej sindikatov, zainteresirane javnosti in gospodarstva, na temo zakona o gospodarskih družbah. Zakaj? Zato ker ekonomsko-socialni svet v tem trenutku ne deluje, jaz pa si želim zakone, ki jih bomo poslali v parlament, pred tem uskladiti z vsemi deležniki, četudi na neki neformalen način.

Ampak ali s tem tudi sami ne spodkopavate socialnega dialoga? Članice ekonomsko-socialnega sveta so delodajalske organizacije, ki so hkrati podpisnice kolektivnih pogodb, vi pa se srečujete z vsemi ostalimi združenji, radi se slikate s predsednikom Kluba slovenskih podjetnikov, z Jocem Pečečnikom, s tem krepite vlogo menedžerski organizacij, ki tako ali tako nimajo stika s sindikati. 

S to kritiko se lahko deloma strinjam, a bi rad nekaj dodal, najprej glede slikanja: v lanskem letu sem imel 147 obiskov na terenu, govorov, srečanj z obrtniki, podjetniki, župani, sindikati, tudi v državnem svetu sem bil. Več drugih ministrov skupaj ni bilo toliko na terenu, kot sem bil sam, ker vem, da mora biti politik med ljudmi in ne nad njimi. Pri mojih neformalnih srečanjih z delodajalskimi organizacijami, ki jih ne bom označil z besedo socialni dialog, na sestankih sodeluje na primer Združenje Manager zato, ker želim slišati njegove predloge glede ženskih kvot. Združenje Menedžer namreč zagovarja večjo participacijo žensk pri upravljanju podjetij. Se bom pa seveda na to temo dobil tudi z gospo Lidijo Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in z Jakobom Počivalškom iz Sindikata Pergam. Ta teden sem sindikatom predstavil naš načrt dela v tem letu.

Vodstva delodajalskih združenj morajo biti že zaradi svojega članstva glasnejša, saj so tudi ona na trgu, kjer morajo upravičiti svoj obstoj.

Veliko ste na terenu, skoraj vsak dan ste v stiku z gospodarstvom, kakšno je torej zdravje slovenskega gospodarstva? Menedžerji si ne želijo višanja davkov, pravijo, da se bo kriza iz Nemčije preselila v Slovenijo. 

Nemčija je ena od naših najpomembnejših gospodarskih partneric, in kar se trenutno tam dogaja, seveda ni dobro za Slovenijo, vendar se bo tudi Nemčija pobrala. Na splošno pa podatki, s katerimi ta trenutek razpolagamo na ministrstvu, ostajajo spodbudni. Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje lanskega leta izboljšala. Decembra smo imeli v Sloveniji nižjo, 3,8-odstotno inflacijo, v Avstriji je bila recimo decembra 5,7-odstotna, na Hrvaškem je 5,4-odstotna. Problem inflacije torej rešujemo. Če gremo naprej, naša podjetja so v primerjavi z razmerami iz preteklosti razmeroma nizko zadolžena in so pripravljena na transformacijo oziroma na digitalni in zeleni prehod. Imamo tudi najnižjo brezposelnost v zgodovini.

Če nadaljujem: dobički podjetij so rekordni, toliko subvencij od države, kolikor jih v tem trenutku podjetja dobivajo, jih še nikoli niso, in davki, ki jih plačujejo podjetja, so v Sloveniji nizki v mednarodnih primerjavah. Ali niso gospodarstveniki, s katerimi se srečujete, vendarle nekje globoko v sebi zelo srečni? 

Morda. Dejstvo pač je, da je Slovenija država, ki je glede na svoj geostrateški položaj, glede na vse, kar imamo, varna država v osrčju Evrope, sredi 500-milijonskega evropskega trga. Smo država, v kateri lahko prosperiraš in razvijaš svoje ideje in potencial. Povišani toni so po mojem mnenju zgolj posledica komunikacijskega šuma, zato pravim, da bi se morali več pogovarjati za isto mizo. Strinjam se sicer, da mora biti tudi davčno okolje bolj predvidljivo in stabilno. Strinjam se tudi, da so plače pri nas preveč obdavčene, kapital in premoženje pa absolutno premalo. Zato moramo najti nov družbeni dogovor, kakšno državo želimo imeti, sprejeti konsenz glede davkov in potem davčno politiko pustiti pri miru kakšnih 15 let. V Sloveniji namreč potrebujemo več predvidljivosti in stabilnosti.

Nekateri ekonomisti opozarjajo, da slovensko gospodarstvo vse bolj temelji na poceni delovni sili, da ostajamo podizvajalci ter da bi naši menedžerji dejansko potrebovali malce več stresa ali pa pritiska. Lahko še kaj storite na ministrstvu, da bodo naše dodane vrednosti višje? 

Ta ocena je žal pravilna, je pa vendarle treba poudariti, da so v gospodarstvu menedžerji v zadnjem obdobju sprožili nekatere spremembe in da se naša podjetja v tej verigi podizvajalcev počasi prebijajo proti vrhu. Kako jih lahko na našem ministrstvu k temu dodatno spodbudimo? Vsi, tudi naše ministrstvo, si prizadevamo, da bi Slovenija postala otok inovacij in naprednih tehnologij – mesto, kjer prihaja do tehnološkega razvoja. Pogoje za to imamo, imamo zelo kakovosten znanstveno-izobraževalni sistem, vrhunsko usposobljene kadre, imamo tudi veliko podjetij, ki se hitro prilagajajo novim izzivom. Spremembe se že dogajajo. Na področju elektrifikacije transporta imamo v naši avtomobilski industriji 400 podjetij, ki se sedaj prilagajajo proizvodnji električnih vozil – pospešek k tej transformaciji bo v prihodnjih letih prišel tudi z našimi subvencijami, ki jih bo okoli 200 milijonov evrov. Korak naprej delamo tudi na področju farmacije. Kot veste, prek Leka in Sandoza v Lendavi nastaja visokotehnološki inovacijski center, v katerem bodo razvijali zdravila na najvišji ravni. Ne smemo pozabiti tudi na Krko, ki je eno najboljših podjetij na tem področju in ostaja v 25-odstotni državni lasti.

V Leku na primer pravijo, da pa imajo težave v Sloveniji, ker so najvišje plače previsoko obdavčene predvsem s socialnimi prispevki. Se s tem strinjate? 

To morda drži, ampak tudi to znamo rešiti. Da obdržimo najbolje plačane zaposlene v podjetjih, kot so Akrapovič, Dewesoft, Lek in drugod, smo napisali zakon o udeležbi delavcev pri dobičku podjetij. Zakon je že usklajen z vsemi socialnimi partnerji, torej s sindikati in z gospodarstvom, čakamo le še zeleno luč ministrstva za finance. Ko bo ta zakon zaživel, bo mogoče na urejen način nekatere zaposlene nagrajevati z delom dobička in z delniškimi opcijami. S tem lahko najboljša podjetja obdržijo najbolj nadarjene zaposlene. To ne bo koristno samo za podjetja, ampak tudi za zaposlene.

Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade, nove, predvsem liberalno usmerjene stranke pa so to storile, neposredno ali posredno s svojim delovanjem.

Država v zadnjih letih gospodarstvu namenja rekordno visoke subvencije. Podjetja jih dobijo že skoraj milijardo na leto. Ob pogledu na razpise, prek katerih ta denar gospodarstvu delite, se nam zdi, da smo vendarle izgubili nekaj občutka za realnost. Če se pošalim: vsak glamping, ki ga na vašem ministrstvu plačujete v projektu financiranja turističnih namestitvenih zmogljivosti, dobi več subvencij kot vsi slovenski tiskani mediji na leto skupaj. Ali ne bi bilo bolj smiselno investirati v javno infrastrukturo, v plažo v Žusterni, kot pa da spodbujamo gradnjo glampinga in gostiln? 

… to tudi mene muči pri vseh teh milijonih, ki jih delimo. Denar za razpis, ki ga omenjate, prihaja iz evropskih sredstev, njegovi okviri so bili določeni pred tremi leti, v času vlade Janeza Janše. Nam se je dejansko mudilo, saj smo morali že rezerviran denar razdeliti zaradi ciljev, ki so bili z načrtom določeni, sicer bi ogrožali celotna izplačila evropskih virov naši državi. Ob tem se je pojavilo veliko vprašanj. Na primer zakaj je subvencije dobil mariborski župan Saša Arsenovič. Takoj ko sem izvedel za to, sem poslal vprašanje na protikorupcijsko komisijo (KPK), od koder pa so nam odgovorili, da s tem ni nič narobe. Po eni strani sem kot minister zadovoljen, ker lahko slovenskim podjetjem namenjamo ta denar, je pa seveda očitno, da s temi razpisi nekateri tudi bogatijo. Kar smo na ministrstvu naredili, smo naredili v skladu s pravili. V dogovoru z evropsko komisijo smo poskušali sredstva čim bolj razpršiti, tako da so podporo dobili tudi podjetniki s svežimi idejami. V konkretne razpisne postopke pa se kot minister seveda ne smem vpletati. Spremljam pa zapise v medijih in tudi naročam revizije posameznih primerov, če se pojavijo kakšni očitki. Hkrati pa vam jamčim: v neki glamping bomo denar dejansko poslali šele tedaj, ko bo projekt zaključen in končan do zadnje vtičnice. Nobenega avansa ne bomo dajali.

Hočete torej reči, da morate sedaj vi razdeliti nekaj sto milijonov evrov, na hitro, ker se je vlada Janeza Janše z evropsko komisijo dogovorila, za kaj bo denar porabljen? Torej so mnogi projekti nesmiselni ali slabo pripravljeni? 

Verjamem, da bo ves denar, ki smo ga mi razdelili, kvalitetno porabljen in skladno s pravili, da bomo na koncu dobili kakovostne turistične produkte, ki bodo prinesli dodano vrednost. Ni problem v kvaliteti projektov, problem je, kdo dobi denar. Tudi neka podjetja, ki so bila pravkar ustanovljena. So pa nekateri projekti bolj smiselni od drugih. Nimamo težav pri smučarskih centrih, kjer bodo po 50 letih dobili skupaj 70 milijonov evrov. Ko smo mi prevzeli ministrstvo, smo k investicijam v smučarske centre dodali še 20 milijonov evrov, zato da bo podpora prišla v vseh devet centrov. V nasprotnem primeru bi Pohorje ali pa Rogla, ki sta bila vprašljiva, izpadla iz financiranja. V zelo kratkem času so ti smučarski centri naredili vrhunske projekte za celoletni turizem in verjamem, da jim bo to pomagalo na dolgi rok, da bodo preživeli in se razvijali.

Na vašem ministrstvu pomagate tudi podjetjem zaradi poplav. Bo poraba tega denarja transparentna? 

Največ tega denarja bo razdelilo ministrstvo za naravne vire in prostor. To ministrstvo bo financiralo individualne gradnje in drugo, prek našega ministrstva bo šlo 300 milijonov evrov. Na vladni spletni strani so že zdaj javno objavljeni vsi prejemniki vseh izplačil, torej delamo vse potrebno, da bo poraba sredstev transparentno predstavljena. Naše ministrstvo je bilo najhitrejše pri izplačilih, 4. avgusta so bile poplave, 4. oktobra smo že izplačali deset odstotkov predplačil ocenjene škode za vsa prizadeta podjetja, ki so za to zaprosila. Pogoj je bil, da so podjetja ocenila izpad prometa, škodo na strojih ter zalogah. Deset odstotkov te ocenjene vrednoti smo jim takoj izplačali. Do aprila pa bodo ta podjetja morala s cenilnimi zapisniki dokazati dejansko škodo, tako bodo podjetja dobila pomoč v višini od 50 do 60 odstotkov škode. Ker nekaj podjetij v tistih prvih dveh mesecih ni imelo časa za birokracijo, smo izvedli še drugi poziv za prijavo škode, tako da smo 20. decembra izplačali še tri milijone in pol predplačil pomoči predvsem malim podjetnikom.

Kdo je dobil največ? 

Podjetje KLS, ki je dobilo 9,8 milijona evrov pomoči oziroma predplačila.

Večina teh podjetij, ki ste jim pomagali, je imela svoje sedeže v obrtnih conah, ki so bila nekoč poplavna območja. Skratka, vedeli so, da so gradili na poplavnih območjih, ker je bilo pač tam ceneje. Ali sedaj ti podjetniki vedo, da država ni mačehovska, ker jim vseeno pomaga? 

Mnogi so se nam za pomoč zahvalili. Država se je tukaj izkazala in gospodarstveniki nam to tudi priznavajo. Ne znam pa si tudi predstavljati, da bi v KLS ali BSH, kjer zaposlujejo več kot tisoč ljudi, ustavili proizvodnjo v Sloveniji ali jo na primer preselili na Poljsko. Tega si ne bi smeli privoščiti, saj bi bilo to slabo ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za zaposlene in njihove družine. Zato je interes pri teh pomočeh obojestranski.

Ste gospodarski minister in tudi član stranke SD, ki pa v tej koaliciji opozarja, da je v Sloveniji kapital premalo obdavčen. Ko se srečujete s predstavniki kapitala, jim tudi pojasnite, da so torej premalo obdavčeni? 

Gospodarstveniki, s katerimi se srečujem, s tem nimajo težav.

Res? Gospodarstveniki pravijo, da so v Sloveniji davki zelo visoki. 

O tem sva že govorila na začetku. Takšne izjave so pogosto del nekakšne predstave za javnost, sicer pa se bo vsak gospodarstvenik, vsak obrtnik strinjal z neko normalno obdavčitvijo. Če in ko se bomo usedli za isto mizo, sindikati in delodajalci, se bomo hitro strinjali, da so v Sloveniji plače preveč obdavčene, premoženje, kopica nekih stanovanj, ki jih imajo zdaj določeni podjetniki kot investicije, pa premalo. Ni normalno, da nekdo, ki ima v lasti deset stanovanj, praktično ne plačuje davka oziroma le nadomestilo za stavbno zemljišče. Te stvari bi morali v Sloveniji rešiti z nekim družbenim dogovorom, predvsem pa pogovorom, ne pa z izključevanjem.

Finančni minister je napovedal, da v koaliciji pripravljate nov premoženjski davek. Vi zdaj pravite, da se je treba najprej pogovoriti. To je malo v slogu tiste prakse, ustanovimo še eno komisijo, da se ne bo nič spremenilo … 

Če iz teh obljub ne bo nastalo nekaj konkretnega, potem ta vlada leta 2026 ne bo imela kaj pokazati. Je pa tudi res, da ko narediš prave reforme, to niso reforme do naslednje vlade, ampak so reforme, ki jih ne smemo spreminjati 15 let, pa čeprav pozitivnih rezultatov ne prinašajo takoj. Od reform, ki jih je v Nemčiji izpeljal socialdemokrat Gerhard Schröder, je največje dolgoročne koristi imela vlada Angele Merkel iz nasprotnega tabora. Ne glede na to bomo mi kot stranka ali pa jaz kot minister podprli uvedbo premoženjskega davka ali dodatnih davkov na kapital ob hkratnem znižanju davkov na plače.

Kako trdna je vaša vlada? V zadnjih mesecih se ves čas pojavljajo dramatične informacije, češ da ste tik pred razpadom.

Zaradi Socialnih demokratov ni razpadla nobena vlada, in tudi ta vlada ne bo razpadla zaradi nas. Poleg tega ima ta vlada razmeroma ugodno večino v parlamentu in je odvisna povsem sama od sebe.

Kot socialdemokratka je Tanja Fajon tudi na evropski ravni na zelo visokem položaju, ampak tu, v Sloveniji je ne znamo ceniti, tako kot ne znamo dovolj ceniti gospoda Čeferina in vseh ostalih, ki jim v svetu uspe.

Kaj še lahko naredite v naslednjih dveh letih?

Na koalicijskem vrhu se je naše ministrstvo zavezalo, da bomo podprli vso zakonodajo, katere učinek bo dvig produktivnosti v Sloveniji. Naš največji projekt v tem letu bosta opcijsko nagrajevanje delavcev in delavska participacija pri lastništvu podjetij. Na tej podlagi bodo zaposleni v podjetjih bolj povezani, hkrati bodo podjetja obdržala talente. Podpiramo pa tudi davčno reformo, in to takšno, ki je 15 let ne bo treba spreminjati, in bomo vsi vedeli, pri čem smo.

Do nas, novinarjev, ves čas prihajajo nekakšne informacije, da SD išče pot do SDS ali pa da je del članstva nezadovoljen s Tanjo Fajon. Slišite te govorice? 

Dvajset let sem že v politiki in v SD smo zmeraj rušili svoje predsednike. Nikoli tudi nismo bili s svojimi predsedniki zadovoljni, ne z Borutom Pahorjem, ne z Igorjem Lukšičem, ne z Dejanom Židanom in ne s Tanjo Fajon. Zato ponavljam, malce v šali – biti predsednik Socialnih demokratov je najtežja politična funkcija v Sloveniji. Smo pač stranka, ki ima zelo visoka merila. Glede povezav s SDS pa tako: SDS in SD vidim kot stranki, ki sta že več kot 30 let na prizorišču, ena in druga sta zelo dobro organizirani, kadrovsko in programsko. Ob tem pa bi rad navkljub vsemu nekaj poudaril: Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade, nove, predvsem liberalno usmerjene stranke pa so to storile, neposredno ali posredno s svojim delovanjem. Pa zdaj niti ne govorim, ali je bilo to slabo ali ne, takšna so dejstva. Če me boste vprašali glede mojih stališč, pa lahko ponovim, da se je treba v politiki pogovarjati z vsemi, kadar sprejemamo odločitve, ki so v prid ljudem.

Lepo povedano. Dejali ste tudi: Če so bili v prejšnji vladi, ne pomeni, da so bili slabi ljudje. Kakšni ljudje so bili tisti, ki so bili v prejšnji vladi, torej tretji vladi Janeza Janše? 

Kdo sem jaz, da bom ocenjeval, ali je kdo slab ali ne? Sam poskušam v ljudeh zmeraj najti nekaj dobrega. Vem na primer, da je na ministrstvu za gospodarstvo kar nekaj članov SDS, ki pa jih nisem nikoli spraševal o tem. Če dobro opravljajo svoje delo, so zame povsem sprejemljivi. Tako delujem. Včasih me seveda kdo zaradi takšnega mojega odnosa tudi udari po hrbtu, ampak tega svojega življenjskega mota ne bom spremenil. Enako gledam tudi v odnosu do opozicije. Če opozicija da kak dober predlog, ne vem, zakaj ga ne bi sprejeli.

Kdo pa so potem tisti v SD, ki nasprotujejo Tanji Fajon, in kaj želijo doseči? 

Tanja Fajon ima večji ugled in težo v Evropi ali v svetu kot pa v Sloveniji. In morali bi biti ponosni, da imamo takšno zunanjo ministrico, kot je ona. Z njo sem bil nekajkrat na obiskih v tujini in vedno sem bil navdušen nad njenim nastopom in odnosom tujih državnikov do nje. Zunanji minister Južne Koreje, kjer sva bila poleti, je na primer s Tanjo takoj stkal pristne vezi. In to v politiki šteje veliko, če ne največ, takšni dobri odnosi so tudi jamstvo, da se bodo lahko problemi reševali. Kot socialdemokratka je Tanja tudi na evropski ravni na zelo visokem položaju, ampak tu, v Sloveniji, je ne znamo ceniti, tako kot ne znamo dovolj ceniti gospoda Čeferina in vseh drugih, ki jim v svetu uspe.

Smo potem preveč kritični tudi do gospoda Pahorja? Pahor, bivši predsednik SD, je sedaj pri Logarju, na Planet TV pa bo vodil oddajo. Kako gledate na ta razvoj? 

Bivši predsedniki države v Sloveni ji nimajo ustrezne podpore, potem ko niso več na funkciji, zaradi česar morajo tudi takšni politiki po koncu politične kariere najti način, kako preživeti. Bivši predsednik Pahor je postal voditelj podkasta na Planet TV, kjer bo gostil znane in uspešne Slovence, tudi predaval bo in drugo. Sam v tem ne vidim nič slabega. Ne bom tajil, da sva s Pahorjem v zelo dobrih odnosih, tako kot sem v zelo dobrih odnosih tudi z gospodom Kučanom, pa še s kom drugim.

Kaj pa njegovo sodelovanje z Logarjevo platformo, kjer sodelujejo tudi mnogi gospodarstveniki? Kako si to razlagate? 

Logarja novinarji radi omenjate, je očitno zanimiv politični projekt, ampak verjetno zato, ker se na političnem področju zunaj koalicije ne dogaja veliko zanimivega. Logar je zame predvsem poslanec SDS, bivši minister za zunanje zadeve, skratka za zdaj nič več od tega. Glede sodelovanja številnih menedžerjev z Logarjem pa imam občutek, da za tem ni večje zgodbe. Menedžerji se radi odzovejo povabilom na razprave in tako je tudi prav. Logar je seveda desna sredina in že po definiciji ga mnogi gospodarstveniki zaradi tega podpirajo, a ti gospodarstveniki imajo svoje interese. Meni se zdi predvsem pomembno, da bi jih tudi mi, na levici, znali dobiti na svojo stran. Nekatere smo.

Pri pogajanjih o zakonu o delovnih razmerjih ste bili kritični do ministra Mesca, češ da se je postavil na stran sindikatov. Podobno tudi pri evidentiranju delovnega časa. So bile to vaše nepremišljene, solistične poteze, ki jih obžalujete? 

Dejstvo je, da sem ta zakon podprl. Dejstvo je, da je bil ta zakon med socialnimi partnerji usklajen. To vse drži. Ampak bolj ko se je bližala izvedba v praksi, večja je bila negotovost – še največ negotovosti je bilo med novinarji, med medijskimi družbami, ki niso vedele, kako bodo po novem evidentirali delovni čas. Še vedno mislim, da način evidentiranja delovnega časa, ki smo ga vpeljali, ni najboljši, in moje stališče takrat je bilo, da bi bilo treba še enkrat pogledati, ali smo morda kaj storili narobe, in to pač popraviti. S tem bi pokazali tudi nekaj samokritike. Mogoče bomo čez mesec dni ta zakon res spremenili, ampak to je stvar ministra Mesca.

V vaš resor sodi tudi dejavnost kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom, torej dejavnost platform, kot sta AirBnB in Booking. Kdaj in kaj konkretno boste storili, da se stanovanja ne bodo vse hitreje spreminjala v hotele? 

Stanovanje mora biti namenjeno temu, da ljudje v njih živijo. Ta ureditev nam je sedaj malce zbezljala izpod nadzora. Moje stališče je, da seveda oddajanja ne moremo prepovedati, ker to ne bi imelo smisla. Bi pa bilo dobro urediti kratkoročno turistično oddajanje na način, da bi več pristojnosti dali lokalnim skupnostim, da na koncu same sprejmejo odločitev, saj vsa okolja v Sloveniji niso enaka. S to prakso imajo načeloma v Sloveniji težave le v nekaterih občinah, kot so Ljubljana, Kranjska Gora, Piran in morda še kakšna turistična občina.

Logarja novinarji radi omenjate, je očitno zanimiv politični projekt, ampak verjetno zato, ker se na političnem področju zunaj koalicije ne dogaja veliko zanimivega.

Ampak občine imajo že zdaj možnost s prostorskimi akti spreminjati ali omejevati kratkoročno oddajanje stanovanj. 

Drži, ampak nobena občina tega za zdaj ne počne in zdaj kratkoročno oddajanje stanovanj turistom preveč obremenjuje stanovanjski trg. Zato je treba vlogo lokalnih skupnosti pri tem še okrepiti ali jih spodbuditi k ukrepanju. Je pa to projekt, ki ga bomo uresničili skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost. To prakso bomo uredili v zakonu o gostinstvu, ki je še v pripravi in bo šel počasi v javno razpravo.

V vaš resor sodi tudi šport. Športna loterija je eden glavnih virov denarja za slovenski šport, loterija je v lasti nekaj klubov, ki pa jo želijo prodati multinacionalkam, ki se ukvarjajo s stavami. Kakšno je stališče vašega ministrstva do tega vprašanja? 

Ko je naša ekipa prevzela vodenje ministrstva za gospodarstvo, smo denar za letni program športa takoj dvignili s 25 na več kot 40 milijonov evrov. Zagotovili smo torej dodaten denar za investicije v športno infrastrukturo, pa tudi za infrastrukturo, ki je pomembna za panožne zveze. Loterija je seveda ena od pomembnih generatorjev denarja, s katerim financiramo šport v Sloveniji, pri njeni prodaji pa ima končno besedo ministrstvo za finance, ki lahko da soglasje. A s tem se ne izmikam odgovoru: moje stališče je, da se morajo koncesije oziroma denar, ki ga šport dobi od iger na srečo, povečati. Nikakor ne sme priti do razmer, v katerih bo šport dobil manj kot sedaj. In prav zaradi tega sem do prodaje Športne loterije v tujino zadržan.

Vaš predhodnik na tem mestu, Zdravko Počivalšek, je bil ob koncu svojega mandata najbolj ponosen na projekt Magna. Na kaj boste vi na koncu mandata najbolj ponosni? Je to nova Renaultova tovarna? 

Omenili ste Magno – ta je državno spodbudo vrnila skupaj z obrestmi in upam, da bo v tej tovarni še kdaj zasvetila luč in da bodo tam zagnali proizvodnjo, saj tovarna že stoji na mestu, kjer nikoli več ne bo rasla koruza. Glede Revoza za zdaj težko govorim, ker smo sredi resnih pogovorov in bomo o tem kaj več povedali, ko bo zgodba končana. Že sedaj lahko rečem, da smo gospodarstvu pomembno pomagali skozi različne krize, finančno pa smo zagnali tudi več investicijskih razvojnih ciklov v različnih gospodarskih panogah. Sam bom na koncu najbolj ponosen, če bomo z delodajalci in sindikati našli skupen pogled na našo prihodnost, tako da bo tudi vsa zakonodaja, ki jo še želimo sprejeti, imela podporo obeh strani.

In na koncu še vprašanje, ki vam bo gotovo všeč: sodeč po javnih anketah ste eden najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji. Zakaj? 

Ne bi bil iskren, če bi vam dejal, da mi to ne godi, a v politiki sem že dolgo in zelo pogosto v tem športu na koncu medalje ne dobijo zmagovalci. Tako da teh ocen ne kujem v zvezde.