Speča tema

Čez dober teden, v nedeljo, 4. februarja, bodo v Los Angelesu podelili najuglednejše glasbene nagrade grammy. A le malo, čisto malo je manjkalo, pa bi morali na tokratni podelitvi, ki bo že 66. po vrsti, spet močno stiskati pesti za slovenske glasbenike. V ožjem krogu kandidatov za nagrade se je – po saksofonistu Juretu Puklu (2020) in kitaristu Maku Grgiću (2021) – namreč znašla slovenska glasbena zasedba Hei’An, in to v kar dveh kategorijah: najboljša metalska izvedba in najboljši rock album. Čeprav se bendu nazadnje ni uspelo uvrstiti med nominirance – med slovenskimi glasbeniki si je nominacijo doslej izboril le Mak Grgić –, je članom v veliko čast že to, da jim je akademija, ki nagrade podeljuje, namenila vsaj premislek. »Pravzaprav še zdaj komaj verjamemo, da smo prišli v ožji izbor potencialnih nominirancev,« priznava frontman in glavni pevec zasedbe Hei’An, 22-letni Matic Blagonič.

Že ko je bil srednješolec – na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani se je uril za klasičnega kitarista in pevca – je izdelal velikopotezno vizijo za bend, ki bo rušil žanrske okvire in skušal najti prostor med najtršimi odvodi metala, teatralno elektroniko in epskimi pop napevi. Ko se je v času pandemskega zaprtja v rojstnem kraju resneje lotil skladanja avtorskih skladb in ustvaril prve demo posnetke, je hitro spoznal, da bo za korektno izvedbo – studijsko in koncertno – potreboval moštvo sila tehnično podkovanih glasbenikov.

Pri rekrutaciji bodočih pajdašev sprva ni bilo treba pogledati dlje kot po hodnikih šole, ki jo je takrat obiskoval. Izbira bobnarja se mu je zdela več kot očitna: to je bil virtuozni jazzovski bobnar Gaj Bostič, ki ga sicer poznamo iz zasedb, kot so obalna psihedelična naveza Spiral Mind, tandem z beatmakerjem Čunfo in devetglava fusion atrakcija P’Jays, nase pa je opozoril že v rosnih letih, ko je s srednješolskim bendom StillOut pometel s konkurenco na tekmovalnem natečaju Špil liga v organizaciji Kina Šiška. Ko je mladi bobnar slišal sošolčeve surove demo posnetke, ustvarjene le z vokalom in akustično kitaro, se je brez obotavljanja pridružil zasedbi, ki takrat še ni imela niti imena.

Hei’An je lani med drugim nastopil na prireditvi 70.000 Tons of Metal, razvpitem glasbenem festivalu na ladji za križarjenje, ki vsako leto poteka na plovbi od Miamija do Bahamov.

To je kasneje izbral nazadnje pridruženi član skupine Aljaž Novak, sicer edini nešolani glasbenik v moštvu, ki pa ni zato nič manj nepogrešljiv: v bendu ima zelo posebno vlogo – kriči, tega pa se ni mogel naučiti drugače kot samouk. Nekdanji študent sinologije je ime skupine izpeljal iz kitajščine, kot razloži Blagonič. Hei’An pomeni ’pomirjujoča tema’ oziroma ’speča tema’, kar se lepo ujema z naravo glasbe benda, ki je po svoje trda in temačna, hkrati pa izrazito melodična in spevna.

Hei’An ni le ime zasedbe, temveč tudi umetniški psevdonim Matica Blagoniča, ki ni zgolj frontman in glavni pevec, ampak tudi idejni vodja in avtor vseh skladb in besedil. »Ne vidim se kot solističnega izvajalca s spremljevalnim bendom, sočasno pa pri ustvarjanju nisem čisto enakovreden drugim članom, saj večino komadov spišem sam. To ne pomeni, da drugi člani k njim ne prispevajo svojih zamisli, daleč od tega,« razloži in doda: »Recimo, da sem kapitan ladje.«

Ko je moči združil z Gajem Bostičem, je spoznal, da je pri iskanju članov pogled usmeril v pravo smer: tudi basista Petra Smrdela in kitarista Matevža Počiča je našel na konservatoriju. Oba sta po izobrazbi jazzista, po srcu pa metalca, kar je za velikopotezne načrte projekta Hei’An očitno zmagovalna formula. Ker oba delujeta v številnih zasedbah in projektih – Počič v bendih Dethrone the Corrupted in March of War, Smrdel pa v neosoulovski zasedbi Wckd Nation, v spremljevalnem bendu raperja Vazza in številnih jazzovskih zasedbah, denimo v triu pozavnista Denisa Beganovića, zbral pa je tudi bend, ki je pospremil nedavno prednovoletno zabavo v soorganizaciji Ale v Pale, Kina Šiška in Mladine – obvladujeta širok žanrski razpon. To igra pomembno vlogo pri udejanjanju izrazito eklektičnih epopej, ki si jih zamisli frontman skupine. Ko je Matic Blagonič v pogovoru našteval žanre in podžanre, po katerih posega, ga je bilo treba zaradi omejenega prostora v članku na neki točki malce »zabremzati«, a med glavnimi so (post)black metal, metalcore in progresivni metal, ki jih meša z elementi teatralnega popa, elektronike in simfonične glasbe.

Pri vpeljavi teh zadnjih prvin pomembno vlogo (iz ozadja in na daljavo) igra ameriški producent Randy Slaugh, ki sicer podpisuje dela številnih znanih bendov s polja metalcora in progresivnega metala, kot sta denimo Architects in TesseracT, ustvarja pa tudi filmsko glasbo za številne pretočne velikane. »Zgodaj sem spoznal, da sami ne bomo zmogli dobro izvesti vseh orkestracij in plasti synthov, ki sem si jih zamislil, zato sem začel iskati pomoč v tujini. Bil je čas covida in sreča v nesreči je bila, da je industrija začasno zamrla, zato si je Slaugh lahko vzel čas za neznano slovensko skupino,« se spominja Blagonič. In doda: »Verjel je v našo glasbo in se zares predano poglobil v delo z nami. Na tej točki si upam trditi, da je Randy izjemno pomemben člen naše DNK, pa ne le kot (ko)producent, temveč tudi kot mentor, ki nam je veliko svetoval pri marsičem, kar se tiče poslovne plati glasbenega ustvarjanja.«

To je razsežnost delovanja zasedbe, ki gre Blagoniču zares dobro od rok: bend je dolgometražni prvenec Imago konec predlanskega leta izdal pod pokroviteljstvom velike nemške založbe SAOL, ki je prevzela tudi distribucijo. Koncertno seanso je lani skupaj z godalnim kvartetom izpeljal v uglednem losangeleškem studiu EastWest, kjer so med drugimi snemali velikani, kot so Metallica, Michael Jackson, Muse in Frank Sinatra. Nedavno je začel sodelovati še z založbo Extreme Music, podružnico velikanke Sony Music Publishing, ki bo skušala mesto za Hei’Anovo glasbo najti v filmih in oglasih, lani pa je bend med drugim nastopil na prireditvi 70.000 Tons of Metal, razvpitem glasbenem festivalu na ladji za križarjenje, ki vsako leto poteka na plovbi od Miamija do Bahamov.

Češnjica na kupčku smetane mednarodnih uspehov, s katerimi se lahko pohvali Hei’An, je seveda to, da se je znašel v ožjem krogu kandidatov za nominacijo za najuglednejšo glasbeno nagrado grammy, in to kar dvakrat. »To je bila pobuda producenta Randyja Slaugha. Sprva smo se ji le lepo nasmejali,« se spominja Blagonič.

Bend je koncertno seanso skupaj z godalnim kvartetom izpeljal v uglednem losangeleškem studiu EastWest, kjer so med drugim snemali velikani, kot so Metallica, Michael Jackson, Muse in Frank Sinatra.

Randy Slaugh pa ni edini bendov zunanji sodelavec, ki je omogočil njegov preboj. Blagonič je večkrat poudaril, kako pomembno vlogo je pri nastanku prvenca Imago – »konceptualne plošče o različnih ravneh pekla, po katerih se vzpenjam, dokler ne dosežem katarze«, razloži avtor – odigral Matej Gobec, studijski inženir in producent, ki sicer veliko sodeluje z zasedbo Laibach. Gobca je spoznal kot mentorja v slovenski podružnici mednarodne akademije United POP, ki deluje pod pokroviteljstvom Univerze zahodnega Londona. Blagonič je tam po končanem šolanju na ljubljanskem konservatoriju pridobival dodatno znanje iz avdioprodukcije, nekega dne pa se je po Gobčevem predavanju opogumil in mentorju pokazal nekaj demo posnetkov. Gobec je bil nad Hei’Anovo glasbo navdušen. Pri nastajanju prvenca je prevzel vlogo glavnega producenta, z Blagoničem sta kasneje tudi skupaj odpotovala v Los Angeles, kjer sta se na konvenciji glasbene industrije NAMM seznanjala z morebitnimi založniki. »Na enem od afterpartijev, ki potekajo v sklopu konvencije, me je izzval, naj stopim k vodji studia EastWest in se dogovorim za snemanje. Ker sem spil že nekaj piv, ni bilo težko zbrati poguma in ta poteza se je dejansko obrestovala,« se s širokim nasmehom spominja kalifornijskih vragolij.

Hei’An še zdaleč niso prvi slovenski metalci, ki jim je uspel mednarodni preboj. Spomnimo se denimo odmevnosti Noctiferie ali pa v zadnjem času zasedbe Within Destrution, ki je eden najuspešnejših izvoznih artiklov domače glasbene ustvarjalnosti. A tudi bendu Hei’An si je v le nekaj letih ustvarjanja uspelo postlati z zavidanja vrednimi lovorikami. Matic Blagonič se kljub temu zaveda, da je šele na začetku in je pred njim še dolga in trnova pot, saj meri zares visoko. Ker se je projekta lotil po precej neobičajni poti – najprej se je zaprl v studio in šele kasneje stopil na odre – je bilo doslej finančnih vložkov veliko več kot koncertnih honorarjev. Vsi vpleteni močno verjamejo v Blagoničevo velikopotezno vizijo in zaupajo njegovi premišljeni strategiji, zato vedo, da so na dobri poti do uresničitve sanj. »Verjamemo, da bo Hei’An postal primarni fokus vseh članov, da bomo nenehno na turnejah in da bomo od glasbe lahko živeli,« pravi Blagonič.

Že prihodnji mesec se bo bend zaprl v studio in posnel drugo ploščo, ki jo bo tokrat sproduciral kar sam, a bo nad projektom ponovno bdel tudi Randy Slaugh, isti mesec pa skupino lahko ujamemo v živo na ljubljanskem festivalu Ment, kjer jo bo gostil promotorski kolektiv Dirty Skunks.

Koncert:
Hei’An
Kje: Orto bar, Ljubljana (skupaj z zasedbami Agabas, Hexis, Kamra in The Devil’s Trade na festivalu Ment)
Kdaj: 23. februarja 2024