Tomaž Mastnak: Civilna družba

+ + + + +

Izdajatelj je pomembno delo stisnil v drobno natisnjeno žepno knjigo.

Avtor je legenda in sinonim za civilno družbo na Slovenskem. V razpravah jo je teoretsko utemeljeval in bil hkrati še najprebojnejši pisec Mladine v osemdesetih. Zaradi njegovih člankov so časopis zaplenjevali, njega pa so tožilci preganjali na sodišču. Ko je navedel argumente, zakaj nasprotuje postavitvi Branka Mikulića za predsednika vlade, je prestopil meje dopuščenega, saj je javno izrekel takrat nezamisljivo kritiko na račun državnega voditelja. Združeval je pogum in ostrino misli, ki jo je oblikoval na poznavanju zahodne tradicije družboslovja in praksi vzhodnoevropskih civilnih gibanj tistega časa.

Zdaj je z razdalje skoraj štirih desetletij napisal sociološko študijo o »uporu« proti komunističnemu režimu. Kako je bilo moč formirati poglede, refleksije in zahteve v miljeju, v katerem je partija nadzirala vse oblike družbenega življenja? Odrešilna ideja je bil pojem civilna družba, okoli katere se je oblikovala nova opozicija. Ta miselni okvir je omogočil ustanavljanje društev, gibanj in skupin, ki so izražali vsebine in zahteve, osvobojene ujetosti v komunistično doktrino.

Mastnak v knjigi elaborira konceptualno zgodovino termina civilna družba, primerja vznik te nove opozicije v deželah realsocializma ter reflektira slovensko izkušnjo. Natančno in s kritično distanco. Moment, ki ga, žal, izpusti, je pogled na drugo stran – na komunistično nomenklaturo. Kaj se je v družbi spremenilo, da ta ni posegla po represiji, s katero je zatrla jugoslovansko pomlad z začetka sedemdesetih? Pisec na to sicer posredno odgovori, ko izpostavi vlogo Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki v prizadevanju za avtonomijo ni bila več poslušni podmladek komunistične partije in je tudi sama postala glasnik idej iz nabora civilnodružbenih gibanj. Pusti pa odprto vprašanje – zakaj. Tu bi veljalo primerjati karierni vzpon mladinskih funkcionarjev na partijskih lestvicah konec šestdesetih let z začetkom osemdesetih. Je izkušnja neprivlačne karierne poti vodila vrh ZSMS v graditev lastne politične substance?

Avtor obravnavo zaključi s časom prvih svobodnih volitev, ko sklene, da se je civilna družba začela spreminjati, in trpko ugotovi – trideset let po zmagi civilne družbe bredemo vse globlje v totalitarizem. Nastavek za novo knjigo: kako se je spreminjala, kaj je, kako in kaj počne civilna družba danes, ko ni več nova opozicija.