Luka Volk

 |  Mladina 6  |  Kultura

Pisateljici so zaradi načelne drže odpovedali gostovanje v Avstriji 

Zaradi načelnosti

Lana Bastašić

Lana Bastašić
© Radmila Vankoska

Mlada pisateljica Lana Bastašić, ki se je rodila v Zagrebu, a je večino življenja preživela v Banjaluki, je za literarni prvenec Ujemi zajca prejela nagrado Evropske unije za literaturo 2020. S knjigo se je odpravila po svetu, vrstili so se prevodi, tudi v slovenščino, nekateri so jo oklicali celo za Eleno Ferrante z Balkana. Ne samo knjiga, odkar je z njo doživela tolikšen uspeh, je skoraj kot nomadka po Evropi potovala tudi sama – nazadnje je zatočišče našla v Berlinu. Tam je podpisala pogodbo z ugledno založniško hišo S. Fischer. Resnično ji je uspel veliki met, a zdaj je bila vse to pripravljena spustiti iz rok. Zaradi načelnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Luka Volk

 |  Mladina 6  |  Kultura

Lana Bastašić

Lana Bastašić
© Radmila Vankoska

Mlada pisateljica Lana Bastašić, ki se je rodila v Zagrebu, a je večino življenja preživela v Banjaluki, je za literarni prvenec Ujemi zajca prejela nagrado Evropske unije za literaturo 2020. S knjigo se je odpravila po svetu, vrstili so se prevodi, tudi v slovenščino, nekateri so jo oklicali celo za Eleno Ferrante z Balkana. Ne samo knjiga, odkar je z njo doživela tolikšen uspeh, je skoraj kot nomadka po Evropi potovala tudi sama – nazadnje je zatočišče našla v Berlinu. Tam je podpisala pogodbo z ugledno založniško hišo S. Fischer. Resnično ji je uspel veliki met, a zdaj je bila vse to pripravljena spustiti iz rok. Zaradi načelnosti.

Ko je Izrael raketiral Gazo, ni molčala. Ko so umirali palestinski otroci, ni molčala. Ko je gledala, kako se nad palestinskim ljudstvom izvaja genocid, ni molčala. Predobro je vedela, kako nevarna je lahko banalnost zla. To je na lastne oči videla v Bosni. Prav na to je opozarjala sredi Nemčije, države, ki bi se še kako morala zavedati te nevarnosti. Vendar ob dogajanju v Gazi praviloma molči. In ker je molčala tudi založba, s katero je podpisala pogodbo, se je odločila prekiniti sodelovanje z njo. O tem je zapisala, da je bila to njena »moralna in etična dolžnost«.

Mesec kasneje je prejela sporočilo avstrijskega literarnega festivala v Salzburgu, kjer naj bi nastopila maja letos. Nastop so odpovedali, saj bi ta menda »neizogibno pomenil zavzetje stališča« ob njenem slovesu od založbe S. Fischer. »Česar pa si ne želimo in je v nasprotju z našo vlogo,« so zapisali.

»Vaša odločitev je jasno zavzetje stališča,« je odpisala Lana Bastašić. »S tem ste se uvrstili na neslavni seznam kulturnih ustanov, ki črtajo umetnike, ki nočejo molčati, ko svet kriči.« Zahvalila se jim je, ker so odpovedali njen nastop in dodala: »Vi niste Literatura. Vaš denar ni Literatura. S. Fischer ni Literatura. Nemčija ni Literatura. In mi, pisatelji in pisateljice, si bomo to zapomnili.«

»Lana Bastašić sodi med tiste generacijske kolegice, ki jih zaradi njihove integritete, lucidnosti in izjemnega talenta najbolj cenim. Njen angažma temelji na doživljanju otroštva v Bosni, kjer je zgodaj razumela, kako vojna uničuje življenje otrok, in dejstvu, da trenutno živi v Nemčiji, kjer je vsako javno izrekanje proti genocidu razumljeno kot antisemitizem in sankcionirano z izločitvijo iz sodelovanja,« razlaga pisateljica in prevajalka Dijana Matković, ki je v slovenščino prevedla tudi prvenec Lane Bastašić. »S svojim pogumnim angažmajem kaže, da v tej situaciji ni nevtralne drže in da je molk ob pobijanju otrok zločinski. Pa tudi, da naloga pisateljice ni svaljkanje od festivalov do promocij založb, marveč zavzemanje za nedotakljivost človeškega življenja, v pisanju in javnem nastopu.«

Po podatkih z začetka tedna je v izraelskih napadih umrlo že več kot 27 tisoč Palestincev, več kot 66 tisoč jih je ranjenih. Med smrtnimi žrtvami so večinoma ženske in otroci.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.