Self Reliance

za

Igra.

Self Reliance, revizija Fincherjeve Igre, je parodija absurdnega življenja v neoliberalni resničnosti. Tom (Jake Johnson) je luzer, ki se mu ponavlja isti dan – življenje se mu ne premakne. Ko ga obišče Andy Samberg in ga povabi v resničnostni show, ki poteka na »mračnem internetu«, takoj objame mrak – se mu bo vsaj kaj zgodilo, tem bolj, ker ga čaka milijon dolarjev, če preživi vse tiste lovce in lovke, ki mu bodo trideset dni stregli po življenju. Tom se boji le, da bi pri njegovi likvidaciji nasankali tudi njegovi najbližji in najdražji, a ga organizatorji tega šova pomirijo – ubiti te bodo skušali le tedaj, ko boš sam! Takšno je pravilo.

Kul, si reče Tom, ki v tem vidi »luknjo« – stalno bo moral biti v družbi nekoga, pa bo preživel in zmagal. Problem je le v tem, da ljudje niso več vajeni družbe – do družbe so skeptični. Ne znajo biti več družba. Neoliberalne politike, ki jih je ovekovečila britanska premierka Margaret Thatcher (»Družba ne obstaja«), so družbo tako stalile, da se Tom vse prevečkrat znajde sam – na čistini, v smrtni nevarnosti. Nenehno beži. In divja. In se skriva. Ne sme se ustaviti. Tudi kak zob izgubi. In Anna Kendrick ne pomaga – tudi njo lovijo. Neoliberalizem, ta lov na človeka (ta »avantura«), je grozljivka – kot da bi padel z »mračnega interneta«. (Hulu)