Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

Pošast

Kaibutsu, 2023, Hirokazu Koreeda

za +

Pogovoriti se moramo o Minatu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

za +

Pogovoriti se moramo o Minatu.

Ljudje so postali neberljivi. Zakaj? Ker branje vedno vključuje toliko predsodkov in skorumpiranih prizm, da resnica vedno ostane tam zunaj, dosje X. Ko na začetku zgori stavba, v kateri je tudi nočni klub, »bar s hostesami«, tempelj heteroseskualne dominacije in represivne patriarhalne binarnosti, se vsi sprašujejo, kaj se je zgodilo, toda Saori (Sakura Ando), samohranilka, ima hujši problem, saj se ji zdi, da se njen sin Minato (Soya Kurokawa), »zlat otrok«, čudno obnaša in da je verjetno žrtev »zbadanja«, šikaniranja, ustrahovanja, bullyjinga, le da avtor tega šolskega nasilja ni kak njegov vrstnik, temveč gospod Hori (Eita Nagayama), njegov učitelj. Saori trdi, da ga je Hori pretepel, učiteljski zbor – obraz kamnito hladne vljudnosti, »vajen staršev«, obseden z »ugledom šole« – pa trdi, da gre za nesporazum in da je prišlo le do »stika« med Horijevo roko in Minatovim nosom. Saori ravnateljici in ostalim učiteljem očita, da so nečloveški, ker Horija nočejo kaznovati, črtati in odpustiti, toda potem ji Hori razkrije: »Vaš sin je nasilnež. Minato nadleguje Jorija.« Saori se zgrozi, ne verjame, Horiju zabrusi, da ima »prašičje možgane«.

A učitelji se motijo – Jori, »kvirovski« deček, ki ima brutalnega, zapitega, mačističnega očeta (spremeniti ga hoče »nazaj v človeka«), namreč razkrije, da je Minato njegov zaščitnik, ne pa nadlegovalec, in da ga ščiti pred nadlegovalci, tudi pred Horijem, ki tega prijateljstva, te koalicije, očitno ne tolerira. Ali pač? Pošast, ki nas pelje od katastrofe do katastrofe (od požara do nevihte, od nevihte do viharja), je puzzle, ki se kvazirašomonsko in izmuzljivo razvozlava skozi Saorijine, Horijeve in Minatove oči in ki prikazuje postresnični, postpolitični svet, v katerem so vsi sumljivi, v katerem ni nihče povsem nedolžen, v katerem vsi nekaj prikrivajo, v katerem vsem percepcijo diktirajo in krivijo nepredelane travme, v katerem vsi zlahka postanejo destruktivni (in avtodestruktivni), v katerem vsi vedno tvegajo, da bodo narobe razumljeni. Reakcije so vedno pretirane, vsi so vnaprej krivi, trač je vedno že izstreljen, trol je vedno pripravljen. Nesporazum je tu neizbežen. Vse je na hitro, brez konteksta, vsi imajo prav, vsi lažejo in manipulirajo, tudi otroci, če hočejo preživeti in če nočejo zamuditi vlaka. Vsi so prepričani, da so žrtve. In vseeno je, kaj se je zares zgodilo. Vsak ima priložnost, da postane pošast. Otrokom ni lahko – nekako morajo utajiti in prikriti strah, da v tem svetu ne bodo nikoli srečni. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.