Vazz: PSIHA

+ + +

Mark Jacob Cavazza je eden naših najbolj priljubljenih raperskih glasov mlajše generacije, o čemer priča že to, da je vstopnice za koncertno predstavitev nove plošče PSIHA razprodal precej pred njenim izidom. Štiriindvajsetletni raper svoje delo od nekdaj jemlje zelo resno. Samooklicani »mladi Prešern« je v intervjuju za Val 202 na primer povedal, da se z umetnostjo bori za našo pravico in svobodo, o že četrtem albumu pa zapisal, da gre za »nagovor vsem, ki se v družbi odmikamo od samega bistva, saj podlegamo sistemskim ureditvam«, in nadalje predlagal, naj nas »povezave zvoka, izraza in besede povežejo, vrnejo v stik s sabo ter popeljejo v naš svet. Svet, ki je od vseh.«

Vazz se torej spogleduje z idejo, da s svojo glasbo spreminja svet, in to še zdaleč ne le v izjavah, kot sta navedeni, temveč se to prepričanje kaže tudi v glasbi, predvsem v resnobnem tonu rapanja in v besedilih. Ta so vselej, tudi na novi plošči PSIHA, do zadnjega verza nabita z osladnimi metaforami in klišejskimi krilaticami, so pa tudi nekoliko postavljaška in izrazito moralizirajoča – pa čeprav avtor v eni izmed starejših pesmi trdi, da »ne solim pameti, hočem jo začint’«.

Vazz je sicer tehnično podkovan raper, ki stavi na precizno dostavo kompleksnih flowov, a to je dvorezen meč, saj njegova besedila narekuje predvsem forma. Da bi v verz lahko natlačil množico (skoraj vselej zaporednih in čistih) rim, pogosto žrtvuje sporočilo ali pomen. V tem pogledu je zgovoren njegov hit Playboy iz leta 2019, v katerem v istem dahu izstreli besede »provokator, manipulator, radiator, vibrator, moderator in Mercator«, ne da bi z njimi povedal karkoli zares pomenljivega. Po petih letih se še vedno oklepa te formule, to postane jasno že pri najnovejšem singlu Ljubljana podtalno, v katerem med drugim pravi: »Zmečkan intelekt, ta kvintet, podrgnem ostanke, ko da sem z Viled, genetski magnet, gnusen objekt, zavest na ravni odprtih zaves.«

Vse to so pomanjkljivosti, ki avtorjevo delo bremenijo že od nekdaj, a prve tri plošče je (vsaj delno) reševala produkcija. Vazz ima namreč izurjeno uho za dobre beate, glasbeni producent Hyu pa se je pri zlaganju kompozicij za njegove studijske izdelke vselej zelo izkazal. A številni slovenski raperji, potem ko jim uspe pritegniti pozornost velikih množic, didžeja zamenjajo z bendom, beate pa z organskimi instrumentali. To pot je ubral tudi Vazz. Zdaj ga bend ne spremlja le na odru, temveč na novem albumu podpisuje tudi vse podlage, to pa je strel v koleno, čeprav gre za izjemne, šolane glasbenike, ki so med seboj mojstrsko uigrani. Vazz se je namreč s to potezo oddaljil od zvoka podzemnega hiphopa in približal do radijskih valov prijazni fuziji popa, rocka in funka, ki je tehnično sicer izredno dovršena, a estetsko vprašljiva.