Komentar / Migranti, zdravniki, nuklearci

Janko Lorenci

5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kolumna

Zaradi nameravane nastanitve migrantov se ob meji dogaja srdit lokalni upor. Fides stavka že dva meseca in se požvižga na zdravje nacije. Oblast, spočeta na antijanšizmu, je z Janševo SDS sklenila jedrski pakt. Tri zadeve, troje dogajanje, ki človeka navda s sramom, začudenjem, tesnobo.

Upor zaradi migrantov. Ljudje v Središču ob Dravi se obnašajo, kot da jim grozi katastrofa, hujša od poplav. A majhna katastrofa so njihovi protesti, skupinsko korakanje čez lokalno cesto, izbruhi prave ali narejene jeze in strahu. Nekaj njihovega nelagodja lahko razumemo. Toda nastanitev migrantov v bližini, ne med njimi, bi komajda občutili. In zakaj lahko z migranti mirno živita Ljubljana in neveliki Logatec? Zakaj lahko na migrantske otroke povsem drugače reagirajo Postojnčani? So bolj trezni, bolj človeški, manj propagandno zanorjeni? Tudi če čutijo nelagodje, ga premagujejo.

Hvala bogu, da vsi ob besedi migrant ne izgubijo razuma. Ki nam govori, da so migracije neizbežne, da je priseljevanje nuja in da te ljudi potrebujemo za delovanje gospodarstva, za kopanje jarkov, za nego ostarelih. Da smo mirno preživeli intenzivno priseljevanje iz nekdanje Jugoslavije. Da gredo skoraj vsi migranti naprej na sever in zahod, ker Slovenija zanje ni dovolj privlačna. Da smo država z zelo restriktivno politiko do priseljevanja, da so omejitve zanj seveda potrebne in pri nas upoštevane. Da nas, skratka, nepovabljeni tujci nikakor ne bodo preplavili. In da so tudi migranti ljudje kot mi, samo stokrat bolj ubogi in prestrašeni. Pred vojnami, sušami, kolerami, lakoto in diktatorji bežijo.

S protestniki pa koraka Grims, lepo rejen in urejen, ustrezno hudoben. Pooseblja vpliv janšizma na jezne ljudi okoli sebe. Tudi njegova prisotnost govori, da sta protimigrantski strah in sovraštvo v dobršni meri sproducirana in zavestno sejana na vse strani. Gnezdo takega sovraštva, ki noč in dan išče zunanje in notranje sovražnike, je Janševa SDS. Na priseljevanje smo obsojeni, koristi nam, obvladujemo ga, ti tipi pa varijo strupeno protipriseljensko psihozo. In delajo, nadpatrioti, proti Sloveniji.

Zdravniška stavka. Ve se, da Fides ne prireja stavk takrat, ko je na oblasti Janša. Politične simpatije zdravniškega sindikata so nedvoumne. Zelo jasno je tudi, da se tokrat stavka samo zaradi plač. Ko Fides zahteva uresničitev obljubljenega, ima formalno prav, ravna pa globoko narobe. Lahko bi, tudi zaradi poplav in enako kot drugi sindikati, sprejel, da bodo vladne zaveze izpolnjene z odlogom. A noče za to niti slišati, noče zamrzniti stavke niti med mediacijo, tik pred njo pa je prišel na dan s takimi gesli: borimo se za javno zdravstvo, borimo se za demokracijo.

No, Fides se bori za plače že tako dobro plačane zdravniške manjšine, vse drugo, vse olepšave in okraske je pritaknil pozneje, potem ko je videl, da javnost ni na njegovi strani. Se, mehak do Janše, notoričnega nedemokrata, res bori za demokracijo? Se za javno zdravstvo bori ali ga sesuva in rine v motne vode polprivatizacije? Resnica je drugačna: s tem in s stavko nesrečnežem, ki imajo smolo, da so nevarno bolni in v stiski prav zdaj, krajša življenje.

Borimo se za demokracijo, za javno zdravstvo – taka patetična, od realnosti odtrgana gesla so vsebinsko cinična, hkrati pa izdajalska, saj nezgrešljivo spominjajo na metode Janševih vojščakov: brigajo te dejstva, stvari postaviš na glavo, govoriš prav nasprotno od tega, kar počneš v resnici. Polhov novorek seveda zahteva zelo debelo kožo, blago rečeno. Ponovimo, Fides ima glede plač formalno prav, elementarna človečnost, da ne govorimo o zdravniški prisegi, pa bi zahtevala čisto drugačno ravnanje, vsekakor vsaj zamrznitev stavke med mediacijo. Tudi večinske podpore v zdravstvu nima. A vztraja pri svojem in hočeš nočeš zbuja sum, da je tako nepopustljiv tudi zato, da bi politično oslabil že tako oslabljeno vlado.

Vdor političnega navijaštva v zdravstvo pomeni, da je ta skrajno občutljivi podsistem sam resno bolan.

Za oboje, upor na meji in zdravniško stavko, pa bi lahko rekli: malo več človečnosti, prosim.

Nuklearka. Golobova vlada je skupaj z opozicijo razglasila, da Slovenija potrebuje dodatno jedrsko elektrarno, in v isti sapi obljubila jedrski referendum.

Politika je torej naposled le stopila skupaj, začela dialog in sodelovanje! Krasno, saj je tudi s SDS, čeprav skrajno desnico, treba skleniti kak sporazum ali sprejeti kak njen predlog, če to koristi Sloveniji in večini prebivalstva.

Toda Golob si je pridobil Janševo soglasje glede dodatne jedrske elektrarne. Tako je s SDS sklenil nekakšno veliko jedrsko koalicijo. S tem ravna dvakrat narobe. Najprej zato, ker se na pamet, brez vsakih resnih izračunov, spušča v noro drag in skrajno sporen projekt. Drugič zato, ker si prizadeva za soglasje skrajne desnice pri tako sporni stvari. Zakaj, na primer, ne soglasje o preferenčnem volilnem glasu, o nepremičninskem davku, o pospešeni gradnji stanovanj ali o čem, kar je v prid javnemu zdravstvu?

Pri tem vlada soglasja za nuklearko sploh ne potrebuje. Zakaj si torej prizadeva zanj? Da bi zmanjšala svojo odgovornost za jedrsko pustolovščino, podobno kot to skuša doseči z referendumom, pri čemer pa ljudstvo pri odločanju ne bo imelo niti približno dovolj relevantnih podatkov o nuklearki? Tak referendum je farsa.

Tudi če v ozadju ni sumljivih namenov, se bojazni porajajo same od sebe. Če bo pri tako velikanskem projektu sodelovala in si krila hrbet vsa politika, bo toliko laže nastala jedrska varianta Teša, a neprimerno dražja in za razvoj usodnejša. Skratka, dosežek velike jedrske koalicije je zgolj to, da vlada povečuje Janševo verodostojnost, sebi pa jo jemlje. Ne ravno bistro početje.