12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kultura
»Koga briga moja antifašistična pesem, ko pa delujem znotraj sistema, ki je sam po sebi fašističen?«
Nicolás Jaar, eden najpomembnejših predstavnikov elektronske glasbe 21. stoletja o protestni umetnosti, genocidu nad Palestinci in novem projektu, ki ga bo predstavil na redkem koncertu v Ljubljani
© Wissam Sader
Nicolás Jaar, čilensko-ameriški virtuoz palestinskih korenin, je eden najpomembnejših glasbenikov našega časa. Na svetovni glasbeni zemljevid se je umestil že kmalu po tem, ko je dopolnil 20 let. Ob izidu dolgometražnega prvenca Space is Only Noise (2011), ki je krasil vrhove tako rekoč vseh pomembnih seznamov najboljših plošč leta, ga je mednarodna kritiška skupnost okronala za ultimativnega wunderkinda elektronske scene.
A njegovo ustvarjanje še zdaleč ni omejeno zgolj na elektroniko: navdušuje tudi kot avantpop kantavtor, kot ustvarjalec eksperimentalne muzike in ambientalnih zvočnih krajin, kot založnik (vodi vplivno založbo Other People), pod psevdonimom Against All Logic izdaja izjemen outsiderski house, je polovica kritiško čislanega dvojca DARKSIDE, sproduciral pa je tudi zajeten del plošče MAGDALENE britanske pevke FKA Twigs, ene od kritiško najbolj opevanih izdaj leta 2019. Večkrat se je izkazal tudi kot skladatelj filmske glasbe: ustvaril je denimo silno zanimiv neuradni soundtrack za sovjetsko avantgardno klasiko Granatna barva (1969, Sergej Paradžanov), podpisal je glasbo za film Dheepan (2015, Jacques Audiard), ki je v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film, pri filmu Ema (2019) pa je sodeloval z najslavnejšim čilenskim filmskim režiserjem Pablom Larrainom.
Koncerti Nicolása Jaara so izredno redko blago, saj se je avtor načeloma umaknil z odrov, zato smo lahko počaščeni, da bo z novim projektom prihodnji teden obiskal ljubljanski festival Sonica. Pred nastopom v Kinu Šiška je za Mladino na daljavo spregovoril o novem projektu, o protestni umetnosti, o stiskah, povezanih z genocidom nad Palestinci, o razlogih, zakaj se izogiba žarometom glasbene industrije – in še o marsičem.
Na festivalu Sonica boste s koncertom za basovski klarinet in elektroniko nastopili pod imenom Jaar, ne kot Nicolás Jaar. Ker je vaša diskografija že sama po sebi izrazito eklektična in raznolika, me zanima, zakaj to novo glasbo predstavljate pod novim imenom? Po katerih temeljnih značilnostih se novi projekt loči od vašega siceršnjega opusa?
Leta 2017 sem nehal solistično nastopati – od tedaj sem na oder sam stopil le trikrat ali štirikrat. Lani sem se začel ukvarjati s setom za procesirani basovski klarinet, saj zvok tega slišim kot krik, kot tuljenje. Zame je to način, kako rjoveti na odru, kako tu zadihati in vsak dih prevesti v zvok. Naš družinski priimek Jaar je pravzaprav arabska beseda, ki pomeni kričati, tuliti ali rjuti – uporablja se bodisi za živali, ki rjovejo, ali za človeka, ki zelo močno kriči. Pod imenom Jaar sem prvič nastopil lani septembra na festivalu Exist. Na prireditvi smo žalovali za Odaijem Masrijem, enim od soustanoviteljev festivala, ki je preminil nekaj mesecev prej. Žalovali smo za nekom, ki je večini prisotnih pomenil ogromno, kot Jaar pa sem nastopil zato, ker sem z basovskim klarinetom na neki način proizvajal krike žalovanja. Od takrat imam občutek, da lahko pred občinstvom nastopam le, če se s tem še bolj poglabljam v pomen te besede. Kaj pravzaprav pomeni rjoveti? In o čem rjovimo ta trenutek?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.