Mojca Širok: Praznina

+ + +

Z obrobja v središče

Trilogija Mojce Širok z dogajalnim prostorom med Rimom, Ljubljano in Brusljem se seveda konča v središču odločanja; v prvih dveh kriminalnih romanih, Pogodba in Evidenca, kjer je pomembnejša politična razsežnost kriminala kot detekcija, smo spremljali tradicionalne mafijske posle, spremembo namembnosti zemljišč, pripravo logistike za dispečerske centre v lasti kriminalnih združb, vse posejano tudi z umori, zdaj pa gre za pravne akte evropskih birokratov. Ti poskušajo – nam zatrjujejo – čim bolj pomagati spet na noge in kolesa vsemu tistemu, kar je v času pandemije in zaprtih trgovskih poti pretrpelo največ škode. Oni za to blagohotno izdajajo akte s privilegiji, subvencijami, s tistim blagodejnim zlatim dežkom, ki se usipa od zgoraj navzdol in ga lovijo in se z njim močijo izbrani vmesniki, bolj ali manj nagneteni pri koritu.

V tretjem romanu, Praznini, na sedežu Nata v Bruslju eksplodira bomba ravno med prazniki, ko se tja po akreditacijo odpravi mlajša novinarka po zmotnem nasvetu starejše kolegice. Eksplodira na parkirišču in ne naredi večje škode, več je ugibanja in vse skupaj malo popestri praznično medijsko mrtvilo. Zdi se, da gre predvsem za sporočilo, in kot kmalu ugotavlja eden od preiskovalcev, Slovenec v Interpolu, sta sporočilo verjetno tista, ki sta bombo pripeljala in se umaknila z drugim avtom.

Vendar so zraven še epizode o novinarskem kolegu, ki je v prejšnji kriminalki s prikrivanjem obremenilnega gradiva omogočil politiku, da je preživel in zdaj kot evroposlanec obiskuje lobistične novoletne dvodnevne zabave, pa izseki iz življenja visokih bruseljskih birokratov in vodij oddelkov pri evropski komisiji. O povezanosti tistih iz logistike in okolja, tistih za varstvo konkurence in podobno, ki so si včasih tudi zelo blizu, družinski člani. Slovenska novinarka je recimo osebna prijateljica ženske, katere podrejenega in moža najdejo mrtva, predozirana, in se vsi čudijo, od kdaj naj bi bila geja. V eksploziji umre tudi nekaj priseljencev in prosilcev za bivanje, Bruselj je v ognju, trupla se kopičijo in bolj kot zaradi trdega dela se novinarki v treh prazničnih dneh prebijeta skozi ves dim in poke, ki prikrivajo pravo ozadje umorov. Spoznanje, da so mafijski načini delovanja blizu tudi njunim bližnjim, pa da bodo zgodbo spet pridušili, v imenu večje slike in nadaljnjih preiskav, pri njiju povzroči občutek praznine.

Mojca Širok, sicer novinarka in dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima in Bruslja, je za agentki, ki naj izkopljeta mračne skrivnosti, izbrala novinarki z vpogledom v delovanje bruseljskih visokih birokratov, predvsem pa sledi mafiji, ki od Italije in odpadkov zdaj sega vse do bruseljskih vrhov in si prizadeva za oprano ime in prevozne privilegije. Zgodba je napeta, stkana iz kratkih poglavij z različnimi nosilci, dobimo vpogled v bruseljski praznični vsakdanjik, od uličark do aristokracije, od delovanja pristanišča v bližini do življenja socialnih delavk. In vpogled v delovanje kriminala prek denarja, ki se ga težko ubranijo celo včerajšnji pripadniki plemstva.