Ogledalo družbe

Če se radi pritožujete nad kakovostjo sodobne popularne glasbe in če ste nagnjeni k temu, da od časa do časa pomislite, da »glasba ni več, kar je bila«, morda ne gre le za to, da se starate: empirični podatki kažejo, da so vaši pomisleki upravičeni. Moštvo sedmih evropskih raziskovalcev, ki je analiziralo besedila skladb, izdanih med letoma 1980 in 2020, je ugotovilo, da besedila v popularni glasbi zadnjih 40 let postajajo vse preprostejša in vse bolj ponavljajoča se.

To naj bi bilo med drugim posledica spremembe načinov, na katere glasbo konzumiramo. Na pretočnih platformah imamo ves čas na voljo tako rekoč celoten glasbeni opus človeštva, in »ker imajo ljudje opraviti s tolikšno izbiro, so nagnjeni h glasbi, ki jo je lažje predelati in je bolj enostavna,« ugotavljajo raziskovalci.

Znanstveniki so za raziskovalno gradivo uporabili predvsem skladbe iz petih najbolj priljubljenih zahodnjaških žanrov, torej popa, rocka, rapa, R & B-ja in countryja, preučevali pa so, koliko različnih besed vsebujejo besedila, kako pogosto se te ponavljajo in kako zapletene so, zanimal jih je tudi njihov čustveni naboj. Pri tem so ugotovili, da besedila postajajo vse bolj neposredna, osebna in nabita z negativnimi čustvi, predvsem jezo, ta je najbolj prevladujoča v rapu, raperska besedila pa po ugotovitvah raziskave izstopajo tudi po krčenju besednjaka in vztrajnem ponavljanju istih besed. Sočasno so ugotovili, da besedila v popularni glasbi kažejo vse večjo zagledanost vase, saj v njih (razen v countryju) čedalje bolj prevladujejo zaimki, kot sta »moj« in »jaz«, to pa naj bi bilo, kot pravi vodja raziskave Eva Zangrele, profesorica računalniške znanosti z Univerze v Innsbrucku, »ogledalo družbe«.

Raziskavo, katere izsledki so bili objavljeni v znanstveni reviji Scientific Reports, je strokovnjakinja za računalništvo vodila zato, ker so znanstveniki besedila analizirali z naprednimi sistemi umetne inteligence. Ti so sestavili in analizirali vzorec 12 tisoč skladb, napisanih in posnetih v angleščini. Ugotovitev raziskave zato ne moremo zrcaliti na razvoj slovenske popularne glasbe, saj bi bilo to neprimerno, a če pogledamo daleč najpopularnejši žanr v Sloveniji, torej narodnozabavno glasbo, se zdi, da megauspešnice, kot je denimo Brizgalna brizga, govorijo zase.