Robotove sanje

zelo za

Do you remember?

Vse zanima: ali lahko človek in robot živita v sožitju? Robotove sanje, španski animirani film (barvit, brez dialogov, domiseln, ročno izdelan), pa zanima: ali lahko v sožitju živita robot in pes? Ali lahko med njima klikne? Absolutno. Pes, zelo osamljeni prebivalec zootopičnega New Yorka, si – tam nekje v reaganističnih, neoliberalnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja – nabavi robota. Dobi ga po pošti. Ko ga odvije in sestavi, se naglo sprijateljita. Vse delita, tako računalniške igrice kot hotdoge. Vse počneta skupaj – skupaj pohajkujeta, skupaj si ogledujeta newyorške atrakcije (dvojčka Svetovnega trgovinskega centra še stojita), skupaj skejtata, skupaj plavata (pod vodo), skupaj gledata Čarovnika iz Oza in skupaj poslušata pesem September (via Earth, Wind & Fire). In ko robot zaspi pred televizijo, ga pes nežno pokrije. Osamljenosti je konec. Toda njuna brezmejna sreča, njuna kvirovska blaženost, njuna utopična skupnost, je le napoved nesreče – robot se na plaži pokvari (ne bi smel v vodo), pes ga ne more premakniti, odide po orodje, a vrne se prepozno, plaža je že zaklenjena, sezone je konec, dostop do naslednjega poletja ni več mogoč. Robot obleži kot kos starega železja (dobesedno Ex-Machina), pes pa išče pot do njega.

Ko – podobno kot Cary Grant in Deborah Kerr v McCareyjevi romantični klasiki An Affair to Remember ali pa kot Tom Hanks in Meg Ryan v Reinerjevi Romanci v Seattlu – čakata na »čudež«, veliko sanjarita, fantazirata in halucinirata, nikoli zares prepričana, da se jima ne bo zgodilo to, kar se je zgodilo Tomu Hanksu in Helen Hunt v Zemeckisovem Brodolomu. Včasih ne rata. Morda se bosta še kdaj kje bežno ošinila in soundtrack tega bežnega srečanja njunih pogledov bo morda tisti »Do you remember?« iz pesmi September – in to bo vse. Ljubezen bi bila nesmiselna, če se ne bi končala. Robotove sanje, posnete po stripu Sare Varon, pokažejo, kaj vse morajo početi ljudje, da bi preživeli osamljenost, atomiziranost, izoliranost, odtujenost in asocialnost, ki jih neoliberalizem – znan po mantri, da družba ne obstaja – vsiljuje kot življenjski slog. (Kinodvor/Kinobalon + kmalu kino)