Wioletta Greg: Golenci

+ + + +

Odraščanje na podeželju

Poljska pesnica in pisateljica Wioletta Grzegorzewska (1974), ki piše pod psevdonimom Wioletta Greg, se po izkušnji emigracije na britanski otok Wight v Rokavskem prelivu in romanih o nefunkcionalnem zakonu z nasilnim možem alkoholikom v pripovedi vrača v kraje svojega odraščanja, na poljsko podeželje ob koncu sedemdesetih let in v osemdesetih, ko se mešata dva ekskluzivizma – poudarjeni katolicizem s primesmi vraževerja in partijski aktivizem, ki poskuša prvega izganjati in nadomestiti.

Zgodbe v Golencih so tematsko usklajene, gre za odraščanje navihane punce v osemdesetih letih na Poljskem, na območju, ki mu pravijo Hektarji, in tam se versko zapovedano in pravoverno proletarsko pomeša s tradicionalno verno vaško skupnostjo. Wioletta Greg kar precej zgodb plete ravno iz tega trka, na eni strani pobožne ženice, ki čistijo prostore za prihod relikvije in žebrajo molitve, pripravljajo bandere za papežev obisk, zraven tisti, ki čakajo, da bodo prapore poteptali in malikovalke izničili, pa še papež se raje kot po blatni cesti in skozi zaselke na cilj prepelje nad njimi, s helikopterjem.

Wioletta Greg nam ponudi vpogled v vsakdanjik v globoko agrarnem okolju, kamor ni prodrla niti televizija; na to, že v satelitski obliki, naleti pripovedovalka šele na slikarski koloniji, kamor pošljejo najbolj nadarjene otroke, protagonistko kot nagrado za sliko koloradarja, ki leze iz steklenice kokakole. Ves ta trud in družbeno napredovanje uniči s sliko Moskve,čez katero se ji polije črnilo, in pridejo možaki zasliševat objokano učiteljico in tudi njo, od kod ji mračne vizije. Zraven so zgodbe o očetu, ki se je izogibal vojaščini in zdaj preparira živali, ali pa živahno nagiba kozarec, kar je sploh moški šport, medtem ko ženske skrbijo za stik z nebom in se prilizujejo župniku.

Odraščanje na Poljskem je v marsičem podobno tistemu, kar o odraščanju na meji med vasjo in predmestje m popisuje Suzana Tratnik v odraščajniškem delu svoje proze, le da je pripovedovalka Wiolette Greg mlajša, bolj nevedna, tudi iniciacija v spolnost je drugačna in bolj travmatična. Ravno iz nevednosti rastejo in se razpredajo napake in odstopanja, iz katerih si punca gradi svet in se mu s svojo pripovedjo posmehuje. Vse je rahlo skrivnostno, od prve menstruacije do vohanja lepila, tudi izpisano z distanco in ironijo, ki je produktivna za humorno barvanje sveta.

Ta svet potrebuje barve, vendar pisateljica ohranja dosledno nabrito pripovedno distanco, ki naredi tudi težke trenutke živahne. Skozi škrto pisanje, primerno nerazumevanju celote in nezmožnosti ugledanja širše slike, spoznavamo življenje na Hektarji in se spomnimo časov, za katere so bili značilni druge skrbi in drugi pritiski. Vse je popisano v skoraj enako dolgih zaokroženih okruških, ki ostajajo interpretacijsko odprti. Slike iz domačega okolja so spisane z natančnim, pesniško prelitim jezikom, ki je sugestiven in hkrati omogoča realistično popisovanje prizorov s poljskega podeželja pred tranzicijo.