19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba | Intervju
»Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«
Samar Zughool, politologinja
© Luka Dakskobler
Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.
Z njo smo se pogovarjali tri dni po iranskem povračilnem napadu na Izrael, ker je ta v začetku meseca napadel iranski konzulat v Damasku, in na dan, ko je Slovenijo obiskal španski premier Pedro Sanchez v sklopu turneje po evropskih državah, ki bi bile v doglednem času pripravljene priznati palestinsko državo. Slovenija je, skupaj s Španijo, Irsko in Malto, to namero izrazila konec marca. Vprašanje zdaj ni več, ali priznati Palestino, temveč kdaj, je vnovič poudaril premier Robert Golob ob Sanchezovem obisku. Samar Zughool meni, da bi morali to storiti že zdavnaj, da je vsakršno odlašanje tega samo nepotrebno zavlačevanje, predvsem pa, da bi morali Slovenija in tudi mednarodna skupnost nemudoma uvesti sankcije zoper Izrael, ki izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom. Dovolj je bilo besed, je prepričana, čas je za dejanja.
Ko ste še živeli v Jordaniji, ste pomagali pri vključevanju beguncev v tamkajšnjo družbo. Tudi iz begunskega taborišča Zatari, ki še danes gosti okoli 80.000 sirskih prebežnikov. Kaj v praksi pomeni vključevanje beguncev v družbo?
Z mednarodno mrežo mladinskih delavcev Y-PEER, ki poskuša družbene spremembe dosegati s pomočjo tehnik performativnih umetnosti, smo hodili predvsem po bolj ruralnih območjih in podeželju, delala pa sem tudi z jordanskim nacionalnim centrom za kulturo in uprizoritvene umetnosti. Ena od tem, s katerimi sem se ukvarjala tam, je bilo vzpostavljanje medkulturnega dialoga med begunci iz begunskega taborišča Zatari in prebivalci mesta Mafrak, ki je približno 10 kilometrov zahodno od taborišča, pa tudi vprašanje pravic žensk – na nacionalni ravni in tudi znotraj begunskih skupnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.