Irvin D. Yalom: Enodnevna bitja in druge zgodbe iz psihoterapije

+ + + + +

Osrednji pisatelj med psihoterapevti tokrat predstavi deset zgodb svojih pacientov. Po tem principu so narejene knjige večine psihiatrov, toda njegova je zunajserijska.

Mož ima devetdeset let in več, z njimi pa skoraj stoletne izkušnje, v katerih je ugotovil, da ni absolutne tehnike ali metode zdravljenja. To izreče še bolj drzno – terapevti nikoli ne bomo natančno vedeli, kako smo pomagali pacientu. Ko je dal nekomu brati Dnevnik Marka Avrelija, je zgrešil, saj je imel napačen spomin na knjigo, toda pacient je bil po branju prerojen, v njem je našel čtivo svojega življenja. Drugič je vodil seanse, ki so bile brez učinka, vmes pa sogovornika napeljal na svojo gospodinjsko pomočnico, ki mu je v bivanje prinesla odrešilni red.

Z lahkoto si v njem predstavljamo Sokrata, ki je vodil pogovore tako, da spoznanj ni podajal sam, ampak je do njih prišel sogovornik. Yalom kot slavni in pasje dragi psihiater seveda nima pred seboj običajnih ljudi. K njemu se zateče 85-letni pisatelj, ki ne more napisati knjige, ker je ostal brez navdiha; peklensko resna kriza – še nikoli ni ničesar objavil, a že 60 let poskuša napisati knjigo, ki je ni niti začel. V njegovo ordinacijo pride po pomoč pacientka, ki je neozdravljivo zbolela in ima pred seboj samo še leto življenja. Upokojena zvezdnica baleta, ki prinese s seboj svojo fotografijo iz cveta mladosti.

Zakaj za vraga bi se vsi radi pogovarjali z njim? Zna postaviti vprašanja, ki jih ljudje v svojih druščinah ne slišijo. Kot novinar, ki prek odličnega intervjuja iz sogovornika izvabi nikoli poprej izrečene odgovore. Ali kot filozofski terapevt, ki v sogovorniku prebudi misleca.

Knjiga, ki ne vrta po bolečih travmah, ampak meri na eksistencialna vprašanja, ki ljudem grenijo življenja, ne da bi jih prepoznali; med njimi denimo – morate opustiti upanje na boljšo preteklost.