Vesoljna Slovenija

Matjaž Tančič je slovenski fotograf, ki že desetletje živi in ustvarja na Kitajskem in tam snuje številne avtorske projekte. Že šesto leto zapored denimo pozorno spremlja demokratizacijo raziskovanja vesolja, ki že dolgo ni več zgolj tekma med ZDA in Rusijo. Projekt ga je tako ponesel po vsem svetu. Med drugim je obiskal centre, kjer simulirajo življenje v vesolju in se razprostirajo od puščave Gobi do ameriške zvezne države Utah, predvsem pa je spoznal številne vesoljske inženirje, podjetnike, zdravnike, arhitekte, celo zagnance, ki si skušajo rakete zgraditi sami.

Nekatere fotografije iz projekta je septembra lani predstavil na razstavi Končna meja: Potovanje skozi vesolje z Matjažem Tančičem v Šanghaju. Od 17. aprila pa vse do 8. maja pa se s še eno veliko razstavo predstavlja v umetniškem centru fundacije Choi – Cloud House v Pekingu.

Kot pravi Tančič, je s slovenskim veleposlaništvom v Pekingu in konzulatom v Šanghaju pogosto v navezi, tokrat pa se jim je prvič vse poklopilo, da so »uspeli nekaj pripraviti skupaj«. Z rezultatom je več kot zadovoljen, saj razstavo z naslovom Svet nad oblaki gosti velika, ugledna galerija, ki jo sam spremlja in ceni že leta. Odprtje razstave je sovpadlo z obiskom ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon, ki je tudi podpredsednica slovenske vlade, in predstavnikov slovenskega gospodarstva na Kitajskem.

Kot pravijo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je slovensko veleposlaništvo v Pekingu razstavo podprlo v okviru »širšega programa javne diplomacije«, ki so ga pod naslovom Od zemlje do vesolja v sedmih dneh pripravili ob visokem obisku iz Slovenije. Seveda je bilo največ pozornosti posvečene političnemu in gospodarskemu programu, a tokrat so se posebej, najbolj doslej, potrudili opozoriti še na druge oblike sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko, denimo kulturnega. Tako so v Pekingu odprli arhivsko razstavo o življenju in delu jezuitskega astronoma slovenskega rodu Hallersteina, ki je v 18. stoletju služboval kot vodja cesarskega odbora za astronomijo na kitajskem dvoru, v Šanghaju pa razstavo Plečnikova Ljubljana, ki so jo prilagodili kitajskemu občinstvu in specifiki razstavnega prostora v galeriji Urban Cross v ikonični stavbi Wu Kang House, delu Plečnikovega sodobnika Lászla Hudeca.

Organizirali so tudi voden ogled po poteh znanih Slovencev v Pekingu (obiskovalci so si lahko ogledali antični observatorij, prenovljeno avstroogrsko legacijo, delo arhitekta Ivana Jagra, in slovito Skuškovo zbirko, ki bo na ogled tudi v Slovenskem etnološkem muzeju), obeležili 30-letnico združenih moči pri raziskovanju kraške geologije in pripravili nekaj okroglih miz, kjer so spet poudarili pomen astronoma Hallersteina, ki mu je Kitajska v Ljubljani nedavno postavila spomenik.

Po naključju – ali pa tudi ne – je Slovenija v istem času podpisala sporazum Artemis, ki opisuje najboljše prakse za trajnostno raziskovanje vesolja, predvsem miroljubno rabo vesolja. Slovenija je šele tretja evropska podpisnica, od podpisa pa si obeta hitrejšo odločitev o polnopravnem članstvu v Evropski vesoljski agenciji.