Trik ljubezni je v ponavljanju

»Ponovitev je ljubljena soproga, ki se je človek nikoli ne naveliča; kajti naveličaš se samo novega«

za +

Trik ljubezni. Kaskader (The Fall Guy, David Leitch, 2024).

Kaskader izgleda kot licenčni poganjek Tarantinovega eposa Bilo je nekoč v Hollywoodu, le da holivudskega akcijskega junaka in njegovega kaskaderskega dvojnika ne igrata Leonardo DiCaprio in Brad Pitt, temveč Aaron Taylor-Johnson, alias Tom Ryder, in Ryan Gosling, alias Colt Seavers. Razlika je tudi v tem, da tokrat zares vidimo kaskaderske prizore – nore, vrtoglave, tvegane, spektakularne. Kar pa ne preseneča, navsezadnje, Kaskaderja, ki ga je navdihnila istoimenska televizijska serija iz prve polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja (čas nenadnega zanimanja za kaskaderje, čas Balade o neznanem kaskaderju, čas neoliberalne »revolucije«, čas deregulacije), je posnel David Leitch, nekdanji kaskader (tudi kaskaderski dvojnik Brada Pitta!), ki se je prelevil v ultrakinetičnega režiserja (John Wick, Atomska blondinka, Hiter kot strel), zato je tudi povsem logično, da nam – končno! – pokaže, koliko ljubezni gre v akcijo in koliko akcije gre v ljubezen. Ogromno! Colt – holivudski kaskader št. 1, dubler ošabnega, domišljavega, veleslavnega Ryderja, novega zvezdnika akcijskih spektaklov, ljubimec nadarjene snemalke Jody Moreno (Emily Blunt) – se med eno izmed svojih vratolomnih kaskad polomi, tako da ostane brez vsega: brez Hollywooda, brez Ryderja, brez kaskaderstva (»sanjskega poklica«), brez samozavesti in brez Jody, »sanjskega dekleta«. Ker ve, da je to, kar je bilo med njima, filmski material, se leto in pol patetično in mazohistično utaplja v depresiji in samopomilovanju, a potem ponovno vstane – Hollywood ga vpokliče, saj Ryder v Avstraliji snema sci-fi vestern Metalstorm (»Točno opoldne na robu vesolja«), ki pa ga režira nihče drug kot Jody.

Njen režiserski prvenec je kakopak priložnost za ponovno zbližanje, toda ljubezen ni nekaj, kar pade z neba, ampak terja delo, garanje, akcijo, kaskadersko pretiravanje, česar se še predobro zaveda sama Jody, ki Coltu – svoji veliki ljubezni (in fenu Taylor Swift) – ne more odpustiti, da je kar izginil (kot duh), zato ga na snemanju sili v nove in nove in nove ponovitve napornih, zahtevnih, adrenalinskih, ubijalskih kaskad. Colt tako zanjo tvega, pretirava, prekipeva, potencira, pada, trpi. Zanjo se preteguje in ubija – in gori. Zažgite ga! In gori in gori in gori! Leti in leti in leti! Razstreljujejo ga in razstreljujejo in razstreljujejo! Alieni ga garbajo in garbajo in garbajo! Ja, ponavlja in ponavlja in ponavlja. Trik ljubezni – ki je itak nekaj adrenalinskega – je v ponavljanju. In ko Ryder nenadoma skrivnostno izgine, ga začne po smrtonosnem avstralskem podzemlju iskati kar Colt, ki je pripravljen narediti vse, da bi Ryderja vrnil na set, pa ne le zato, da bi rešil film (kdor reši film, reši ljubezen), temveč zato, da bi lahko Ryderja dubliral – in da bi lahko ponavljal ponovitve, temelj ljubezni. Ali kot je pred stoosemdesetimi leti v sloviti, kultni Ponovitvi zapisal veliki danski filozof Søren Kierkegaard: »Ponovitev je ljubljena soproga, ki se je človek nikoli ne naveliča; kajti naveličaš se samo novega.« Kdor hoče ponovitev, »mora imeti pogum«. Saj, bi dahnil Colt. Ponovitve se mora »veseliti«. Natanko, bi vzkliknil Colt in s Kierkegaardom dodal: »Osrečuje le ljubezen ponovitve.«

Kaskader – nedvomno »dozorel v resnobi«, »veseleč se ponovitve«, »ironično prože n« (kot bi rekel Kierkegaard) – je ekranizacija tega stavka. In tega tudi: »Da, ko ne bi bilo ponovitve, kaj bi bilo življenje?« S ponovitvijo besede vedno pridobijo. (kino)

4gJZFiu0PKg