Nenadoma sama

zadržan +

Brodolom.

Tom Hanks v Zemeckisovem Brodolomu obtiči na tropskem otoku ( ja, ne nadoma ostane sam), fr anco -ska zakonca Ben (Gilles Lellouche) in Laura (Mélanie Thierry), očitno privilegiranca, ki z barko odplujeta z juga Čila, pa v filmu Nenadoma sama, posnetem po romanu Isabelle Autissier, obtičita na ledenem otoku – celo pingvini so začudeni. Razen pingvinov ni tam žive duše, a ju to ne moti, au contraire – zdaj lahko nemoteno in čisto sama uživata v tej »lepoti« in »svobodi«. Otok je njun! To sta hotela! To sta dobila! Problem je le v tem, da otok nenadoma udari nevihta, z otoka ne moreta, barko pa jima ponoči odtrga in odnese, tako da ostaneta sama, moderna Robinzona Crusoeja – žoge za odbojko pa nikjer. Doslej nista mogla živeti drug brez drugega – zdaj drug brez drugega ne bosta mogla umreti.

Drug drugemu sta Wilson, ko pritisne mraz, ko ju stisne tesnoba, ko ju žre lakota, ko ju premetava vihar, ko ju stresajo napadi panike, a ko začneta razčiščevati neprebavljene prizore iz zakonskega življenja, sta drug drugemu Liv Ullmann in Erland Josephson (ob štiklu Love Will Tear Us Apart). Jasno, ko v daljavi zagledata ladjo, ki pelje mimo, postaneta Tom Hanks. Pričakovali bi, da bi si želela, da ju ne bi nikoli našli, saj se jima izpolni želja – otok pomeni »lepoto« in »svobodo«. Toda ko obtičita na njem, te »lepote« in »svobode« nanadoma ne preneseta več – grabijo ju napadi panike in tesnobe, živita v grozi in obupu. Ne ogledujeta si te silne lepote, ne uživata v tej blazni svobodi – le defetistično, depresivno buljita predse. A dobita natanko to, kar sta iskala – izpolnitev želje! Tako je, ko se človeku izpolni želja – stres, groza, panika, napad tesnobe. Film sporoča: imejte željo, a nikar si ne želite, da se vam izpolni. (kino)