Tit Livij: Od ustanovitve mesta

+ + + + +

Rimljan Livij (49 pr. Kr.–17 po Kr.) je napisal zgodovino Rima od mitoloških začetkov s prihodom Trojanca Eneja ter Romulom in Remom pa do dobe cesarja Avgusta. Skoraj tisočletje v 142 knjigah v antičnem pomenu zvitkov, od katerih jih je ohranjenih 35, slovenski prevod v dveh zajetnih delih pa prinese dobo od začetka do leta 293 pred Kristusom.

Zgodovinarji mu očitajo, da je bolj publicist kot zgodovinar, omenjajo številne paradokse, vrzeli in pomanjkljivosti, toda navkljub temu ostaja osrednji pisec rimske zgodovine. Dela vseh ostalih so pogubljena ali pa skrčena na drobne fragmente.

Kaj torej prinaša knjiga? Stoletja porazov in malih zmag, jemanja talcev in izigravanja mirovnih pogodb, danes šokantne hvalnice vdaj, predvsem pa metamorfoze državne ureditve: iz monarhije v republiko, od vladavine konzulov do diktatorjev, od moči senatorjev in tribunov do decemviratov. Fascinantno je, skozi koliko različnih oblik državnosti preide isti Rim, še veliko bolj pa avtorjev ekskurz v potencialni rimski spopad z Aleksandrom Velikim. Aleksandra, ki je v bitkah osvojil vsa kraljestva do Indije in Nila, bi Rimljani porazili!? Livij kot šarlatan in megalomanski patriot? Nak, ko niza dejstva, povezana z vojaškimi strategijami, strukturo nacionalne sestave vojska, formacijo statične makedonske falange proti raznovrstnim rimskim bojnim vrstam, njihovo orožje okroglih ščitov in sulic proti rimskemu dolgemu ščitu in kopju, formate rimskih vojskovodij, ki so zamenljivi, proti enkratnemu Aleksandru, ki ga je 13 let spremljala vojna sreča, na drugi strani pa Rimljani, ki se vojskujejo že 800 let in so izgubili veliko bitk, a nobene vojne, je prepričljiv. Vsaj v tem, da je prav ta mentaliteta napravila rimski imperij za stoletnega vladarja sveta.