Zgovorne številke

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, naše največje kulturne ustanove, je ta teden serijsko zavračala očitke, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nadnjo na podlagi poročanja o anonimnih pismih, ki jih imajo v rokah kriminalisti, inšpektorat za delo in računsko sodišče, ter o izsledkih, ki smo jih neodvisno od tega prejšnji teden objavili v Mladini. Očitkov je veliko, raztezajo se od neprimernega ravnanja z zaposlenimi do odgovornosti za množične odhode iz ustanove, od neustreznega kadrovanja do prenove dvoran Cankarjevega doma, pri kateri je bila cena dvakrat višja od predvidene, od samohvale z rekordno poslovno uspešnostjo Cankarjevega doma, ki je zavajajoča, do nepojasnjenih sprememb v poslovnih in računovodskih poročilih, zaradi katerih bi bila nujna revizija poslovanja – a Uršula Cetinski je vse odločno zavrnila. Pri tem pa na nekatere ključne očitke pravzaprav ni odgovorila. In z nekaterimi odgovori se je tudi obremenila.

To se je zgodilo v prispevku za torkovo oddajo 24ur. Novinarka Nika Kunaver, ki je Uršulo Cetinski intervjuvala, je vprašala, ali poslovni direktor Cankarjevega doma Rajko Kotnik, ki se je septembra lani na položaj povzpel kot nekdanji pravobranilec in ne kot strokovnjak za finance in poslovanje, sploh ima kompetence, da skrbi za finančno politiko in poslovanje javnega zavoda, ki za to delo hkrati najema zunanjo pomoč, za katero je doslej odštel dobrih 15 tisoč evrov. Direktorica je odgovorila, da Kotnik s poslovanjem in financami – kar je sicer navedeno v razpisnih pogojih za delovno mesto poslovnega direktorja – res nima izkušenj. Zato, je nadaljevala Uršula Cetinski, »smo gospodu Kotniku dali za delati druga opravila, ki so na njegovem delovnem področju. Ravno zdaj ima sestanek okoli etažiranja Cankarjevega doma. To je tudi ena taka velika tema. Torej prerazporedili smo del nalog, da opravlja tiste, ki so tudi potrebne za nas«.

Po objavi članka so pripravljenost, da bi nam (brez razkritja imen) tudi sami zaupali pričevanja, pokazali še drugi zaposleni.

Smo slišali prav? Zakaj potem ta človek – ki je zaposlenim na predstavitvi programa za sezono 2023/24 povedal, da ga je v Cankarjev dom povabila direktorica kongresno-komercialnega sektorja Breda Pečovnik, s katero ju druži delovanje v organizaciji Lions Slovenija, ki jo ta čas vodi prav ona, organizacija pa je imela v zadnjih letih v Cankarjevem domu tudi kar nekaj dogodkov oziroma srečanj –, zaseda položaj poslovnega direktorja? Zakaj je eden od najbolj odgovornih in najbolje plačanih ljudi v Cankarjevem domu? Samo zato, ker je bilo položaj treba zapolniti, da bi po treh zaporednih predčasnih odhodih prejšnjih poslovnih direktoric prikrili, da v Cankarjevem domu nekaj ni v redu?

Uršula Cetinski očitke vztrajno zavrača. A zaposleni pripovedujejo drugače. Opozarjajo na številne težave v hiši, sicer anonimno, ne upajo se izpostaviti, kot pravijo, se bojijo sankcij; prepričani so, da se generalni direktorici za drugim mandatom, ki se ji izteče čez pol leta, obeta še tretji, in ne želijo tvegati zaposlitve. Toda njihova pričevanja so si podobna. Deset zaposlenih in tistih, ki so iz hiše odšli v zadnjih nekaj letih, je v pogovoru z Mladino povedalo, da v Cankarjevem domu vodstvo neprimerno ravna z nekaterimi zaposlenimi, jih denimo nadira, ponižuje, obrekuje, tudi pred pričami, denimo na sestankih z več prisotnimi. Prijav v hiši ni ( je pa postopek na pobudo ministrstva za kulturo, ki je v zvezi s tem prejelo dve anonimni prijavi, stekel na pristojnem inšpektoratu), to drži; zaposleni se zavedajo, da so tovrstni očitki za nazaj težko dokazljivi. Nekateri zaposleni pa so zaradi zadušljivega ozračja oziroma – kot je povedala ena od oseb, s katerimi smo govorili – svojega »zdravja« iz hiše odšli.

Po objavi članka so pripravljenost, da bi nam (brez razkritja imen) tudi sami zaupali svoja pričevanja, pokazali še drugi zaposleni.

Neprijetno ozračje, ki ga občutijo zaposleni in za katero naj ne bi bila odgovorna le generalna direktorica, temveč tudi nekateri drugi vodilni, naj bi bilo v zadnjih dveh letih znatno prispevalo k rekordnemu kadrovskemu osipu v Cankarjevem domu, ta pa k precejšnjim težavam v posameznih službah in sektorjih. Kadrov, ki so odšli, niso vedno nadomestili enako kompetentni in prav pri vodenju poslovanja in financ je, kot kaže, znižanje ravni strokovnosti najočitnejše. O tem se lahko prepričamo že, če odpremo računovodski in poslovni poročili za leti 2022 in 2023. V njih so številna nepojasnjena neujemanja in spremembe, na katere smo že opozorili v Mladini. Ob teh podatkih ni mogoče zgolj zamahniti z roko, češ da ne držijo. Povsem očitno je, da se podatki, ki bi se morali v teh poročilih za obe leti ujemati, ne ujemajo.

Ob podatkih iz računovodskih in poslovnih poročil za leti 2022 in 2023 ni mogoče zgolj zamahniti z roko, češ da ne držijo. Povsem očitno je, da se podatki, ki bi se morali ujemati, ne ujemajo.

Primer: podatki, ki bi jih morali v poslovnem poročilu za leto 2023 zgolj prepisati iz predhodnega poročila, so na več mestih – denimo pri realizaciji za leto 2022 – bistveno spremenjeni. Pojasnil, da so spremenjeni in zakaj so spremenjeni, pa v poročilu ni.

V Cankarjevem domu te spremembe priznavajo, bile naj bi potrebne, ker so pri izkazih za leto 2022 pozneje ugotovili napake in so jih nato enostavno popravili, pojasnila pa niso dodali, ker je skupni poslovni izid ostal nespremenjen. A takšni popravki brez pojasnil so sporni, saj so lahko bistveno spremenili poslovni izid za vsako od obeh ključnih dejavnosti Cankarjevega doma v letu 2022, za javno službo in tržno dejavnost, pa s tem nihče ni bil seznanjen. Novih podatkov za leto 2022 ni preveril nihče.

Drugi primer: v Cankarjevem domu so vse od ustanovitve prihodke in odhodke javne službe in tržne dejavnosti vodili ločeno in izrazito transparentno, ključno je bilo, da je tržna dejavnost podpora javni službi – iz računovodskega in poslovnega poročila za leto 2023 pa ni jasno, kolikšen delež od prihodkov iz tržne dejavnosti so lani namenili za kritje posrednih stroškov javnega zavoda. Podatek bi moral biti v obeh poročilih enak. V preteklosti je vedno bil. A tokrat ni. V računovodskem poročilu je delež 19 odstotkov, v poslovnem poročilu do dobrih 29 odstotkov.

Ta razlika je bila tako skrajno presenetljiva, da so naši viri ponovno preračunali podatke. Pri tem so upoštevali vse razpoložljive podatke in veljavno metodologijo in po njihovih ugotovitvah bi ob nespremenjenem skupnem poslovnem izidu v letu 2023 tržna dejavnost – ki je imela velike prihodke, a tudi zelo velike stroške, povezane s tem, da je Cankarjev dom pripravil rekordno število (skoraj 150) komercialnih kulturnih prireditev (v preteklosti od 35 in 40), katerih organizacija je, sploh v Gallusovi dvorani, precej dražja od denimo organizacije kongresov v manjših dvoranah – pravzaprav ustvarila primanjkljaj, javna služba pa presežek. Ključna skrb naših virov, ki iz tega izhaja, je, ali je v tem primeru prišlo do pokritja primanjkljaja pri tržni dejavnosti s sredstvi, ki bi sicer pripadla javni službi, in s tem do oškodovanja javne službe, torej javno sofinanciranega programa Cankarjevega doma. Skrbi jih tudi, ali se ni enako morda zgodilo že leto prej.

Uršula Cetinski očitke zavrača, a razlik pri omenjenih deležih doslej še ni pojasnila. V Cankarjevem domu so poudarili le, da sta poročili za lansko leto šele v procesu sprejemanja in da sta svet zavoda in ministrstvo za kulturo poslovanju te ustanove doslej vedno namenjala odlične ocene. Pri tem je upravičeno vprašanje, kako je mogoče, da ne svet ne ministrstvo nista opazila res številnih nepojasnjenih sprememb v računovodskih in poslovnih poročilih za leti 2022 in 2023, ki kar kličejo po revidiranju poslovnih izidov.

Kaj pa, če ne gre za politično gonjo? Kaj, če so zaposleni v Cankarjevem domu enostavno začutili, da je zdaj tisti edini mogoči trenutek, ko je njihov glas lahko slišan, četudi je anonimen?

Dolgoletni in tudi sedanji predsednik sveta Cankarjevega doma, ljubljanski podžupan Aleš Čerin, ki v svetu ostaja tudi z novo zasedbo, katere delo se začne junija, nas je v iskanju odgovora, čemu številna neujemanja in razlike, napotil na »sestavljavce računovodskega poročila in revizorja«. Za svet, ki je vse sklepe o poslovanju za preteklo leto »sprejel soglasno, vključno s predstavnikom delavcev v svetu«, pa je – zanimivo, podobno kot za vodstvo Cankarjevega doma – »najpomembneje, da navedene neskladnosti v ničemer niso vplivale na poslovni izid, ki je vsa leta pozitiven. Za oceno dela vodstva in generalne direktorice je pomembno in odločujoče izpolnjevanje sprejete strategije in ciljev, ki je bilo vedno ocenjeno kot odlično tako z vidika referenčnosti programa doma in v Evropi, števila prireditev in dogodkov, kvalitete in števila nastopajočih, števila prodanih vstopnic in obiska vseh dogodkov nasploh«.

Vseeno moramo dodati, da za zadnji dve leti obstaja verjetnost, da poslovni izid ni bil pozitiven za obe dejavnosti Cankarjevega doma. In če ni bil, direktorice in direktorji ne bi smeli prejeti nagrade za delovno uspešnost, kar naj bi bilo po naših podatkih za zdaj v načrtu.

Aleš Čerin se je odzval tudi na anonimno pismo, ki je obremenilo Uršulo Cetinski (pisem je pravzaprav več). Kot pravi, je »vsakemu dobronamernemu jasno, da anonimka že kot anonimka, sploh pa brez konkretnih imen delavcev, ki naj bi bili prizadeti, in brez drugih dokazov, služi samo enemu namenu, diskreditaciji generalne direktorice«. Vsi, ki ga povzemajo, pa »delajo škodo v prvi vrsti Cankarjevemu domu, sploh pa generalni direktorici, ki si tega ob koncu drugega mandata v zahvalo za odlično delo zagotovo ni zaslužila«.

Precej odločneje so se odzvali na ministrstvu za kulturo. Pravijo, da je letno poročilo Cankarjevega doma za leto 2023 še v obravnavi, in če bodo pri pregledu »opažene anomalije, bo sprožen izredni nadzor nad poslovanjem javnega zavoda«. Ministrstvo lahko, če bodo ugotovljene nepravilnosti, »pozove k odpravi nepravilnosti, v primeru hujših kršitev predpisov je možen ukrep tudi razrešitev direktorja javnega zavoda«. Dodali so še, da bo glede na očitke o nepravilnostih v poslovanju Cankarjevega doma, ki se pojavljajo v medijih, »pregled tega letnega poročila obravnavan prioritetno«. Bodo medtem začeli revizijo poslovanja za leto 2022? Tudi pri tem namreč obstaja dvom o točnosti izkazanih podatkov.

Revizijo poslovanja Cankarjevega doma za leti 2022 in 2023 lahko sproži tudi računsko sodišče, kjer so nam potrdili, da jih je z anonimnimi očitki v zvezi s Cankarjevim domom seznanila Komisija za preprečevanje korupcije, kar štejejo kot predlog za revizijo. Kot predlog za revizijo štejejo tudi članek iz Mladine, morda tudi prispevke drugih medijev. O tem, kdaj bodo revizijo opravili, pa se bodo kot neodvisni organ odločili sami.

Ključna teza Uršule Cetinski – in njenih podpornikov, s predsednikom sveta zavoda Alešem Čerinom vred – je, da gre pri očitkih o neprimernem ravnanju z zaposlenimi ter o številnih domnevnih nepravilnostih, ki so se v zvezi s Cankarjevim domom začeli valiti v zadnjih dneh – med drugim so morali pojasniti, zakaj je Cankarjev dom dva komercialna dogodka, predstavitvi knjig nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, gostil zgolj v zameno za izvode knjig –, za gonjo, natančneje, za politično gonjo proti generalni direktorici, ki se ji mandat izteka. Za Uršulo Cetinski se sicer zdi, da ima močno zaledje. Poleg Čerina, ki pripada Listi Zorana Jankovića, z njo redno sodeluje še en ljubljanski podžupan, Samo Logar iz stranke Svoboda. Cankarjev dom je Odvetniški družbi Klešnik & Logar od leta 2022 izplačal 28.559 evrov, največ lani, 16.799 evrov. Kot je razbrati iz Erarja, je šlo največkrat za pavšal v višini 1742,16 evra. Ko smo v Cankarjevem domu preverili, za kakšne storitve gre in ali gre za enako delo in enak obseg dela, kot ga je opravljala dolgoletna odvetnica Cankarjevega doma Bojana Hočevar Frantar, ki je imela precej nižji pavšal (sprva 1372,50, kasneje 797,88 evra) in je delo zaključila leta 2022, so nam odgovorili, da gre za drugačno delo in drugačen obseg dela.

Uršula Cetinski in njeni podporniki pri namigih o politični gonji seveda kažejo na stranko Levica, katere koordinatorka Asta Vrečko je tudi ministrica za kulturo. A zdi se, da so stvari precej preprostejše. Da so zaposleni v Cankarjevem domu enostavno začutili, da je pol leta pred iztekom drugega mandata generalne direktorice tisti edini mogoči trenutek, ko je njihov glas lahko slišan, četudi je anonimen, in lahko vplivajo na nadaljnje delovanje in razvoj naše v vseh pogledih največje kulturne ustanove. Nezadovoljstvo med zaposlenimi je po pričevanjih iz hiše veliko. To ne velja za vse zaposlene, nekaterim sedanji položaj ustreza, drugi pa opozarjajo, da ozračje še nikoli ni bilo tako napeto.

V dosedanji zapuščini Uršule Cetinski v Cankarjevem domu in zunaj njega je marsikaj dobrega, celo vrhunskega. Tega ji nihče ne more odvzeti. A odgovornost nosi tudi za (domnevno) sporno ravnanje. Vsi očitki, ki jih je deležna zdaj, morda niso tako zlahka preverljivi. Drugi so. Cankarjev dom je imel do leta 2022 kompetentne poslovne direktorice, danes jih nima, njegovo poslovanje je bilo izjemno transparentno, danes ni; to dokazujejo akrobacije v računovodskih in poslovnih poročilih za leti 2022 in 2023. In nadzorne institucije v to pač morajo vpogledati.