Kraljestvo planeta opic

zadržan +

Levji kralj.

Človek in opica sta imela skupnega prednika, potem pa sta krenila vsak po svoje – in zmagal je človek. Postal je pametnejši, silnejši, dominantnejši. A ta dominacija je bila le začasna – opice so človeka zlagoma dohitele in prehitele. Tu se začne Kraljestvo planeta opic, zadnji del dolge serije, ki jo je pred davnimi leti – zrevoltiranega, revolucionarnega leta 1968, ko je bil Charlton Heston še levičar – sprožil roman Pierra Boulla (1963): planetu, ki je tako propadel, da velemesta, nebotičnike, kulturo in kapitalizem preraste narava (listje, ovijavke ipd.), namreč zavladajo opice.

Kar je za ljudi distopija, je za opice utopija, toda utopije so le sončni odbleski distopije, boja za golo preživetje: opice pri ljudeh, ki so zaradi virusa omahnili in obnemeli (ne morejo več govoriti), poberejo vse najslabše – dominiranje, represijo, avtokracijo. Oblast kvari – absolutna absolutno. Mesijanski Caesar, ki je opice združil (»Opice so skupaj močnejše«, »Opica ne sme ubijati opice«), je že davno mrtev, njegov naslednik, brutalni, despotski, fašistoidni, tiranski, »nečloveški« Proximus Caesar (Kevin Durand), fen zgodovine, visoke tehnologije in Kurta Vonneguta (omisli si celo nekoga, ki mu bere njegove romane), pa vse opice, ki se mu nočejo podrediti (z miroljubnimi, trajnostno naravnanimi vred), napade, opustoši, opleni, ugrabi in zasužnji. Njegovi opičjaki izgledajo kot rjavosrajčniki na konjih.

Noa (Owen Teague), mladi šimpanz, ki mu je Proximus požgal skupnost in odpeljal družino, se odpravi proti Proximusovi obmorski enklavi, da bi rešil svoje najdražje, pot do tja je dolga, polna ovir, pasti in preizkušenj (in patosa), na tej odisejski, ritualni »avanturi« pa se mu pridružita »simpatični« orangutan Raka (Peter Macon) in nema Mae (Freya Allan). Vaš cilj je na desni! Ja, Kraljestvo planeta opic – kronika imperialnih ambicij, kulturne vojne in razklane družbe, v kateri vsak tehnološki dosežek postane orožje za množično uničevanje – se drži Disneyjeve formule (ki jo poznamo iz Levjega kralja, Reševanja malega Nema, Moane, Knjige o džungli, Pocahontas, Mulan, Herkulesa ipd.), kar pa ne preseneča – studio Fox, producenta franšize o Planetu opic, je pred nekaj leti prevzel Disney, ki je poskrbel, da je Ballov pitch »Apokalipto z opicami« preniknil v »Levjega kralja za odrasle«. (kino)

Kdr5oedn7q8

XtFI7SNtVpY