Presnete zastave

Nedavno tekmovanje izvajalcev zabavnoglasbenih skladb iz različnih evropskih držav Pesem Evrovizije je pričakovano spremljala razprava o vojni v Gazi in genocidu, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael. Da bi se temu čim bolj izognili, češ da »gre za apolitično prireditev«, so se organizatorji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), v sodelovanju s prireditelji, švedsko javno televizijo SVT, ki je bila gostiteljica letošnjega tekmovanja, odločili za nekatere ukrepe. Recimo za prepoved nekaterih zastav, za kar so se odločali tudi v prejšnjih letih. Kdaj in katere zastave je mogoče prepovedati in ali je v tem pogledu pomembna razlika med izobešanjem in plapolanjem?

Organizatorji so se tudi tokrat odločili, da dovolijo »zastave sodelujočih držav in zastave, ki predstavljajo skupnost LGBTQ+«, vse drugo pa je bilo prepovedano. Na prireditvi so tako lahko plapolale izraelske zastave, saj je država na tekmovanju kot navadno imela udeleženko, niso pa smele plapolati palestinske. Prepoved teh je postala v zadnjem času stalnica na vseh mogočih množičnih prireditvah, pod pretvezo apolitičnosti seveda. Večje ogorčenje pa je sprožila prepoved zastave EU. Ta seveda ni bila izrecno prepovedana, a švedske varnostne službe so dosledno izvajale navodilo o dovoljenih zastavah, med katerimi seveda ni bilo evropske, zato so te obiskovalcem ob vstopu odvzele ali pa jim vstop na prizorišče prepovedale. Sledila je cela drama. Oglasil se je celo podpredsednik evropske komisije Margaritis Schinas, ki je na družbenem omrežju X protestiral, da je »Evrovizija predvsem praznovanje evropskega duha, naše evropske raznolikosti in talentov. Zastava EU je simbol tega.« Nato se je navezal na evropske volitve in ne vem kaj še vse.

S pojasnilom o dejanskih dilemah javnega prikazovanja zastav pa so se oglasili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so že v preteklosti – recimo v času košarkarske tekme med slovensko in izraelsko reprezentanco letos v Kopru – in tudi v času letošnje Evrovizije pisali, da je prepoved vnosa zastave čezmeren, nesorazmeren ukrep z vidika pravice do svobodnega izražanja. Ker pa so pred časom zagotovili pravno podporo osebi, ki je policiji prijavila prekršek zaradi izobešanja zastave tuje (izraelske) države na pročelju poslopja Vlade Republike Slovenije, so pojasnili tudi pomembne in pravno relevantne razlike med obema situacijama.

Iz zakona o varstvu javnega reda in miru po njihovem mnenju izhaja, da »zakon ureja oz. prepoveduje zgolj izobešanje tujih zastav (npr. na drogu ali stavbah), ne pa tudi nošenja zastav oz. plapolanja z njimi na prireditvah, kot je Evrovizija, ali na protestnih shodih (npr. proti genocidu v Gazi). Tega namreč že pojmovno ni mogoče opredeliti kot izobešanje (tuje) zastave in posledično tudi ne kot prekršek.«