Klara Holik, Ivi Niesner, Jana Sedlačkova: Skrivnostno življenje gozdov

+ + + + +

Pod istim naslovom je Peter Wohlleben pred leti izdal poljudno uspešnico. So jo avtorice prevedle v otroški jezik in pretvorile v slikanico?

Nak, na isto temo so napravile novo delo, v katero skušajo zvabiti mladež z razkrivanjem skrivnosti. Kaj jedo drevesa, kako potujejo, kakšno simbiozo z glivami ustvarjajo, kako so zajedavci v podobi podlubnikov pravzaprav koristni za gozd, zakaj so dragocena tudi votla drevesa, kako je smrt blagohotna za živa bitja, kdo vse živi na drevesu in pod njim etc. Torej vednosti, ki gozd razlikujejo od šoping centra. V slednjem zadoščajo oči in denarnica staršev, pohajanje po lesu pa postane zanimivo šele, ko vsaj malo razumeš bivanje.

Na ravni podobic in osnovnih vednosti kar simpatično. Avtorice stopijo kdaj še korak dlje in poskusijo vpeljati malo razmišljanja. Denimo o tem, kako si drevesa prek korenin sporočajo, da prihaja požrešni jelen. Ilustracija telefonskega pogovora prek žic, ki jih predstavljajo korenine, je domiselno nazorna, vendar preveč banalna, saj drevesa priliči ljudem, ki po mobijih klepetajo, da si krajšajo čas. Ko bi avtorice prebrale Wohllebna, bi jih lahko predstavile kot bitja, ki se znajo braniti. Nemški gozdar namreč opiše njihovo sposobnost, da takoj, ko požrešna parkljasta žival začne gristi liste prvega drevesa, to prične oddajati poseben vonj, s katerim opozori sosednja drevesa, ta pa nato pošljejo v svoje liste posebne snovi, da z neprijetnim okusom odženejo prežvekovalca.

A teh sofisticiranih načinov obrambe knjiga ne prinese in zato ostaja na ravni enostavne prikupnosti.